Seznam antičnih plemen v Iliriji

Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št.

Seznam antičnih plemen v Iliriji (antično grško: Ἰλλυρία [Ἰlliría]) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.

Ime Iliri se je verjetno nanašalo na eno samo ilirsko pleme, ki je prvo prišlo v stik z antičnimi Grki. Ime se je kasneje uporabljalo za vse plemena, ki so imela podoben jezik in običaje.[1] Ozemlja ilirskih plemen/ljudstev pred rimsko zasedbo Ilirije so približna, saj so tako antični kot sodobni avtorji kakšnemu plemenu pripisali tudi več ozemelj. Takšni so bili na primer Enhelejci.

Po veliki ilirski vstaji so rimljani pregnali,[2] razselili[3] ali preselili številna ilirska plemena znotraj Ilirije in v Dakijo, tako da so nekatera plemena izginila, na njihovem ozemlju pa so se pojavila nova. Takšni so bili bili na primer Deremisti in Dokleati. Nekatera plemena so se pomešala s keltskimi plemeni. Mnogo imen je poznanih samo iz seznamov rimskih državljanov (civitas) in številu njihovih dekurij.[4]

Plemena

Iliri

Albani

Glavni članek: Albani (pleme).

Albani (grško: Ἀλβανοί [Ἀlbanoí]), ilirsko pleme, ki ga je prvi omenjal Ptolemaj[5] in ga umeščal v sedanjo severno osrednjo Albanijo.

Ardijejci

Glavni članek: Ardijejci.

Ardijejci ali Uardajejci (grško: Ἀρδιαῖοι [Ἀrdiaioi] ali Οὐαρδαῖοι [Uardaioi]), latinsko: Vardiei[6]), ilirsko pleme, ki je živelo v jadranskem zaledju[7] ob Neretvi najmanj do Konjica[8] in se je zatem preselilo na jadransko obalo. Polibij (203 pr. n. št. – 120 pr. n. št.) piše, da so jih po prvi ilirski vojni leta 229 pr. n. št. podjarmili Rimljani.[9] Apij (95 – 165) piše, da so jih uničili Avtarijati,[10] Livij pa, da jih je podjarmil konzul Fulvij Flak.[11]

Živeli so na ozemlju današnje Črne gore,[12] najverjetneje okoli Risanskega zaliva,[13] čeprav jih Strabon umešča na desno obalo Neretve[13] do Konjica[6] v sedanji Bosni in Hercegovini.

Avtarijati

Glavni članek: Avtarijati.

Avtarijati (grško: Αὐταριάται [Autariátai]), ilirsko pleme, ki je bilo zelo vplivno od 6.-4. stoletja pr. n. št., potem pa se je keltiziralo.[14]

Batijati

Batijati so bili ilirsko pleme.[15]

Bilijoni

Bilijoni (grško: Βυλλίονες [Billíones]), delno helenizirano[16] ilirsko pleme, ki je živelo v zaledju Apolonije v sedanji Albaniji.[17]

Daorsi

Glavni članek: Daorsi.

Daorsi, Duersi, Daorseji, včasih tudi Daversi,[6] (grško: Δαόριζοι [Daóriksoi] ali Δαούρσιοι [Daursioi]), ilirsko pleme iz sedanje južne Hercegovine.[6] Zaradi stalnih napadov Dalmatov[18] so se povezali z Isso[19] in iskali pomoč Rimske republike. Zapustili so Gencijevega polbrata Karavancija in se s svojim močnim ladjevjem bojevali na rimski strani. Po ilirskih vojnah so zato dobili posebne pravice. Njihovo najpomembnejše mesto je bil Daorson pri Stolcu v južni Hercegovini. Imeli so 17 dekurij.

Dasareti

Glavni članek: Dasareti.

Dasareti[20] (grško: Δασσαρῆται [Dassaretai]), ilirsko pleme, naseljeno med Dardanci in Ardijejci.[21] Apijan Aleksandrijski v svojih Ilirskih vojnah piše, da je imel Ilirij, ki je bil po grškem izročilu praoče vseh Ilirov, hčerko Dasaro, iz katere izvirajo Dasareti.[22]

Deretini

Deretini ali Deriopi (grško: Δερρίοπες [Derríopes]), ilirsko pleme iz Narone,[23] ki je imelo 14 dekurij.

Devri

Glavni članek: Devri.

Devri (grško: Δερβανοί [Derbanoi][24] ), ilirsko pleme, ki je bilo naseljeno v okolici Bugojna v dolini Vrbasa v sedanji Bosni in Hercegovini.[6] Njihovi drugi možni imeni sta Derioji in Derbanoji.[25] Imeli so 25 dekurij.

Diesti

Diesti (grško: Δυέσται [Diéstai]), ilirsko pleme,[26] naseljeno okoli rudnikov srebra v Damastionu. Dieste bežno omenja samo Strabon.

Enhelejci

Glavni članek: Enhelejci.

Enhelejci ali Sesareti[27] (grško: Ἐγχελεῖς [Enheleis], Σεσαρηθίους [Sessarethios]), ilirsko pleme.[28] Njihovo ime v grškem jeziku pomeni "ljudje jegulje". V grški mitologiji sta jim vladala Kadem in Harmonija.[29] Enhelejci so bili naseljeni na večih možnih lokacijah: okoli Ohridskega jezera,[30] severno od njega, južno od Tavlantov[31] v pokrajini Linkestis na južni meji Ilirije in celo v Rizonu[32] v Kotorskem zalivu.[31]

Helidoni

Helidoni (grško: Χελιδόνες [Helidónes]), ilirsko pleme,[33] katerega ime v grščini pomeni "polžarji".

Kavi

Kavi (latinsko: Cavi), ilirsko pleme,[34] ki je živelo v okolici Skadarskega jezera. Njihovo glavno naselje je bila Epikarija.[35] Antični pisci jih omenjajo bolj redko.[36]

Kinambri

Kinambri (grško: Κινάμβροι Kinámbroi), ilirsko pleme, ki se je leta 33 pr. n. št. vdalo Oktavijanu.[25]

Melkumani

Glavni članek: Melkumani.

Melkumani ali Meromeni (grško: Μελκομένιοι [Melkoménioi]), ilirsko pleme.[37] Imeli so 24 dekurij.

Narensi

Narensi (grško: Ναρήνσιοι [Narénsioi])[38] ali Naresi (grško: Ναρήσιοι [Narésioi]), ime novega[39] ilirskega plemena,[40] ki je nastalo iz različnih ljudstev ob reki Naroni. Imeli so 102 dekurije.

Penesti

Penesti (grško: Πενέσται [Penéstai]), ilirsko pleme.[41] Njihovo glavno mesto je bila Uskana.

Sardeati

Glavni članek: Sardeati.

Sardeati ali Sardioti (latinsko: Sardeates), ilirsko pleme, naseljeno v okolici Jajca.[6] Sardeati so se kasneje preselili v Dakijo.[42] Imeli so 52 dekurij.

Selepitani

Selepitani (latinsko: Selepitani), ilirsko pleme, ki je bilo naseljeno južno od Skadarskega jezera.

Dalmati

Glavni članek: Dalmati.

Dalmati, tudi Delmati, antično ilirsko pleme, ki se je kasneje keltizralo.[43][44] Imeli so 342 dekurij.

Baridusti

Baridusti, ilirsko dalmatsko pleme,[45] ki se je kasneje skupaj s Pirusti in Sardeati preselilo v Dakijo.[42]

Dokleati

Glavni članek: Dokleati.

Dokleati (grško: Δοκλεάται [Dokleátai]), ilirsko pleme, ki je prebivalo na ozemlju sedanje Črne gore. Njihovo glavno mesto je bila Doclea[46] ali Dioclea, po kateri so dobili ime. Naseljevali so ozemlje zahodno od reke Morače do sedanje črnogorske meje s Hercegovino. Sloveli so po svojem siru, katerega so izvažali v več provinc Rimskega cesarstva.[47] Med Dokleate so spadali tudi deli Tavlantov, med njimi Plereji (ali Pireji), Endirudini, Sasi, Grabi in Labeati,[25] ki so se jim pridružili po veliki ilirski vstaji. Dokleati so imeli 33 dekurij.

Plereji

Plereji ali Pireji (grško: Παλάριοι [Palárioi]), dalmatsko ilirsko pleme.[48]

Endirudini

Endirudini ali Enderini Interfrurinoi (grško: Ιντερφρουρῖνοι [Interfrourinoi][49]), ilirko pleme, ki je postalo del Dokleatov.[25] Prebivali so zahodno od Skadarskega jezera v Enderonu pri Nikšiču.

Saseji

Saseji, ilirsko pleme, ki je postalo del Dokleatov.[25]

Grabi

Grabi ali Kambaji (grško: Καμβαῖοι [Kambaioi])[49], manjša skupina Ilirov, ki so živeli ob južni jadranski obali pri Skadarskem jezeru.[50]

Labeati

Glavni članek: Labeati.

Labeati (grško: Λαβεάται [Labeátai]), ilirsko pleme, ki je po porazu Ilirov z makedonskim generalom Parmeniom leta 356 pr. n. št.[51] prebivalo v okolici Skadra.[52]

Deremisti

Glavni članek: Deremisti.

Deremisti ali Deremesti (latinsko: Deraemistae), ilirsko pleme s Popovega polja v južni Hercegovini, ki je bilo morda vključeno v nov municipij Diluntum (Ljubinje).[53] Deremiste je sestavljalo več plemen, med njimi Ozueji, Tavlanti, Parteni, Hemasini, Artiti in Armisti.[25] Imeli so 30 dekurij.

Ozueji

Ozueji ali Oksueji (grško: Ὀξυαῖοι [Oksuaioi]),[49] eno od plemen, ki so sestavljali Deremiste.[25]

Hemasini

Hepasini ali Hipasinoji (grško: Ἱππασῖνοι [Hippasinoi]),[54] eno od plemen, ki so sestavljala Deremiste.[25]

Artiti

Artiti, eno od plemen, ki so sestavljala Deremiste.[25]

Armisti

Armisti, eno od plemen, ki so sestavljala Deremiste.[25]

Tavlanti

Plemena v južni Iliriji in Epirju
Glavni članek: Tavlanti.

Tavlanti (grško: Ταυλάντιοι [Taulántioi]), skupina ilirskih plemen.[55] V grški mitologiji je bil njihov praoče Taúlas, eden od Ilirijevih šestih sinov.[56] Prebivali so ob jadranski obali v okolici Epidamna, sedanjega Drača.[57] Pleme je igralo pomembno vlogo v ilirski zgodovini v 4.-3. stoletju pr. n. št., ko jim je vladal kralj Glavkij (335 pr. n. št. – 302 pr. n. št.). Tavlanti so že v zgodnjem obdobju helenizacije postali dvojezični.[20] Podobno kot Abri so bili tudi Tavlanti poznani po varjenju medice.[58]

Abri

Glavni članek: Abri.

Abri (grško: Ἄβροι [Ἄbroi]), ilirsko pleme.[59] Med Grki so bili poznani po varjenju medice. Spadali so k Tavlantom in se helenizirali.[20]

Partini

Glavni članek: Partini.

Partini, Parteni ali Perteneti (grško: Παρθῖνοι [Parthinoi] ali Παρθηνοί [Parthenoí]), ilirsko pleme,[60] del Tavlantov,[61] ki je bilo verjetno naseljeno v gorati severni okolici Epidamna, sedanjega Drača v Albaniji.[62] Po smrti makedonskega kralja Filipa V. so bili verjetno priključeni k Plevratovemu gospostvu, ki je bil rimski zaveznik.[63] Njihovo glavno mesto je bil Partus,[64] katerega je na vojnem pohodu skupaj s Pompejem zasedel Julij Cezar.[65] Na njihovem ozemlju je bilo tudi najbolj utrjeno ilirsko mesto Dimale. Mesto je imelo na dveh vzpetinah dve citadeli, povezani z obzidjem.[66] Natančna lega mesta ni znana, verjetno pa je stalo med Lissusom in Epdamnom. Livij (59 pr. n. št. – 17 n. št) omenja tudi trdnjavi Eugenium and Bargulum.[67] Partini so se helenizirali.[20]

Sklici

  1. J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 92.
  2. J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 217.
  3. A. Bowman (1996), The Cambridge Ancient History, vol. 10: The Augustan Empire, 43 BC – AD 69, ISBN 0-521-26430-8, str. 579.
  4. J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 215.
  5. W. Smith (1854), Dictionary of Greek and Roman Geography.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 J.J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str 216. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Wilkes216 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Wilkes216 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  7. M. Šašel Kos, Appian and Illyricum.
  8. J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str 188.
  9. Polibij 2.11.
  10. App. Ill. 1.
  11. vardaei-geo
  12. M. Šašel Kos, Appian and Illyricum.
  13. 13,0 13,1 D. Dzino, Late Republican Illyrian Policy of Rome 167-60 BC: the Bifocal Approach,C. Deroux (urednik), Studies in Latin Literature and Roman History 12, Collection Latomus 287, Bruselj, 2005, str. 48-73.
  14. J. J. Wilkes (1969), Dalmatia: History of the provinces of the Roman Empire, str. 400.
  15. Apijan, Roman History, IV. del, The Civil Wars, 3.27-5.
  16. D. M. Lewis (urednik), J. Boardman (urednik), S. Hornblower (urednik), M. Ostwald (urednik), The Cambridge Ancient History, Volume 6: The Fourth Century BC, ISBN 0-521-23348-8, 1994, str. 423.
  17. J.J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 97.
  18. L. Braccesi in M. Luni, I greci in Adriatico, 2. del, str. 152.
  19. T.R.S. Broughton (1960), The magistrates of the Roman Republic, str. 446.
  20. 20,0 20,1 20,2 20,3 D. M. Lewis (urednik), J. Boardman (urednik), S. Hornblower (urednik), M. Ostwald (urednik) (1994), The Cambridge Ancient History, Volume 6: The Fourth Century BC, ISBN 0-521-23348-8, str 423.
  21. D. M. Lewis (urednik), J. Boardman (urednik), S. Hornblower (urednik), M. Ostwald (urednik) (1994), The Cambridge Ancient History, Volume 6: The Fourth Century BC, ISBN 0-521-23348-8, str 423.
  22. Appian's History of Rome: The Illyrian Wars, §2
  23. J. J. Wilkes (1969), History of the provinces of the Roman Empire, Tome 2: Dalmatia, str. 157.
  24. Appianus, Illyrica.
  25. 25,0 25,1 25,2 25,3 25,4 25,5 25,6 25,7 25,8 25,9 A. Bowman, E. Champlin in A. Lintott (1996), The Cambridge Ancient History, Vol. 10: The Augustan Empire, 43 BC-AD 69, str. 577. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Cambridge577 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  26. S. Casson, Macedonia, Thrace and Illyria: their relations to Greece, str. 321.
  27. Strabon, Geografija, 7.7.
  28. J.J. Wilkes (1996), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 96.
  29. Cadmus
  30. J.J. Wilkes (1996), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 98.
  31. 31,0 31,1 J.J. Wilkes (1996), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 99.
  32. J.J. Wilkes (1996), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 96.
  33. J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 98.
  34. F. Papazoglu (1978), The central Balkan tribes in pre-Roman times: Triballi, Autariatae, Dardanians, Scordisci and Moesians, ISBN 90-256-0793-4, str. 247.
  35. W. Hazlitt (1851), The classical gazetteer: a dictionary of ancient geography, sacred and profane.
  36. Livij, The history of Rome from its foundation, Henry Bettenson, ISBN 0-14-044318-5, 1976, str. 580.
  37. J. Boardman (1923), The Cambridge Ancient History, ISBN 0-521-26430-8, str. 578.
  38. Gaius Plinius Secundus' Historiae naturalis, Liber 3
  39. A. Bowman, E. Champlin in A. Lintott (1996), The Cambridge Ancient History, Vol. 10: The Augustan Empire, 43 BC-AD 69, str. 578.
  40. J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 216.
  41. J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 172.
  42. 42,0 42,1 Alburnus Maior (Roşia Montană) Alba, Romunija.
  43. S. Hornblower in A. Spawforth (2003), The Oxford Classical Dictionary, str. 426.
  44. A dictionary of the Roman Empire, Oxford paperback reference, ISBN 0-19-510233-9, 1995, str. 202.
  45. W. S. Hanson in I. Haynes (2004), Roman Dacia: the making of a provincial society, str. 22.
  46. Doclea (Duklja), Črna Gora, Jugoslavia.
  47. Istorijski leksion Crne Gore: Č-J, ISBN 86-7706-167-3
  48. J. J. Wilkes (1969), History of the provinces of the Roman Empire: Dalmatia, str. 32.
  49. 49,0 49,1 49,2 Appianus, Illyrica
  50. J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 121.
  51. Encyclopædia Britannica: Parmenio. Pridobljeno dne 15. junija 2012.
  52. J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str 172.
  53. J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 257.
  54. J. J. Wilkes (1969), History of the Provinces of the Roman Empire, Tome 2: Dalmatia, str. 482.
  55. J. Boardman (1994), The Cambridge ancient history, Tome 6, ISBN 0-521-85073-8, str. 423.
  56. Apijan, Ilirske vojne, III, 1.2.
  57. Tukidid, Peloponeška vojna, 1.24.1.
  58. J.P. Alcock (2005), Food in the Ancient World (Food through History), ISBN 0-313-33003-4, str. 91.
  59. J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 98.
  60. Strabon vii; Apijan, Illyr, 1, Dij Kasij, xli, 49; Ciceron. Pis, 40; Pomponij Mela, ii. 3. § 11; Plinij Starejši iii. 26.
  61. J. J. Wilkes (1992), The Illyrians, ISBN 0-631-19807-5, str. 98.
  62. A. Everitt (2006), The Life of Rome's First Emperor Augustus, str. 144.
  63. Polibij, xviii, 30; Livij, xxx. 34, xliv. 30.
  64. Štefan Bizantinec.
  65. (Julij Cezar, Commentarii de Bello Civili, iii. 41.
  66. Polibij, iii. 18, vii. 9.
  67. Livij 29 12.