Roš hašana

Šofar Aškenazijskih Judov iz ovnovega roga.

Roš Hašana (hebrejsko ראש השנה‎, dobesedno: glava leta ali prvi v letu) je judovski praznik na prvi dan tišrija, sedmega meseca judovskega koledarja, ki se praznuje kot judovsko Novo leto. V Tori praznik ni zapisan kot Roš hašana, pač pa kot Jom ha-zikarom – Dan spominjanja ali Jom terua – Dan oglašanja šofarja:


″Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: Govôri Izraelovim sinovom in reci: ″Prvi dan sedmega meseca vam bodi slovesen dan počitka, spomin s trobentanjem, sveti shod!″ (Levitik 23:23-24)[1]


Roš Hašana je prvi dan deset dni trajajočih Velikih praznikov (Jamim noraim – Dnevi globokega spoštovanja ali Aseret jemei tešuva - Deset dni kesanja). V teh desetih dneh si Judje izprašajo vest in prosijo Boga za odpuščanje svojih grehov. Dnevi kesanja se končajo s Spravnim dnevom - Jom kipur.

Roš Hašana pomeni začetek judovskega civilnega novega leta, enega od štirih ″novih let″, ki se za različne namene začenjajo različno: novo leto za računanje vladanja kraljev in računanje mesecev v letu se začenja 1. nisana, za zbiranje živine 1. elula (v avgustu), za rastline 15. ševata (v februarju), za računanje let pa 1. tišrija. Obstoja tudi novo leto za ljudi, živali in sklepanje pravnih poslov.

Roš hašana je prvič omenjena v Mišni, osrednjem tekstu ustne Tore, in sicer kot ″sodni dan″. Razprava v Talmudu pravi, da se na ta dan odpre knjiga življenja, v kateri so zapisana imena vseh nas. Knjiga je razdeljena na tri dele: knjigo pravičnih, knjigo grešnikov in knjigo tistih vmes. Pravičniki se takoj vpišejo v knjigo življenja za naslednje leto, grešniki se iz knjige izbrišejo, se pravi obsodijo na smrt, tisti vmes pa imajo na razpolago deset dni časa (do Jom Kipurja), da se skesajo in postanejo pravični.

Iz tega verovanja je nastal običaj, da si ljudje za Novo leto ne voščijo preprosto šana tova – srečno novo leto ali šana tova umetuka – dobro in sladko leto, pač pa ketiva ve-hatima tova, s čemer izrazijo željo, ″da bi bil (v knjigi življenja) vpisan za dobro novo leto″. Običaj je nastal v srednjem veku v Nemčiji in se kasneje razširil po celem svetu. Takšne želje si ljudje izrekajo tudi v pismih in novoletnih voščilnicah.

Roš Hašana je zapovedan dan počitka (Levitik 23:24). Prepovedana so vsa dela, ki so prepovedana na Šabat. Verniki večino dneva preživijo v sinagogi pri razširjeni liturgiji. Za praznik je značilno trobljenje na šofar, trobilo iz ovnovega roga, ki naj bi vernike zbudilo iz njegovega ″dremeža″ in jih spomnilo, da prihaja Božja sodba. Opoldne prvega dne se običajno odide v bližino tekoče vode, zmóli tašlih in v vodo izprazni vsebino žepov, kar simbolizira ″odlivanje″ grehov. V ta namen nosijo ljudje s seboj majhne koščke kruha, v navadi pa so tudi majhni kamenčki.

Imena in izvor

Prvi dan sedmega meseca (tišrija) je v Tori zapovedan praznik, ki se imenuje Jom terua, kar pomeni ″Dan velikega hrupa″ ali ″Dan vzklikanja″ (Levitik 23:23-25; Numeri 29:1-6). Zanimivo je, da vsebina praznika ni natančno določena, medtem ko je za vse druge praznike naveden vsaj en tehten razlog. Velik hrup je lahko povzročal šofar ali množice ljudi, ki so se zbrale na njegov poziv:


Brž ko bo zadonel ovnov rog in boste zaslišali glas roga, naj vse ljudstvo zažene velik krik. Mestno obzidje se bo sesulo pod njim, in ljudstvo naj vsak s svojega kraja stopi v mesto (Jozua 6:5).


V Levitiku 23:24 se praznik imenuje Zihron terua, kar pomeni "Spominski dan s trobljenjen na rogove". Praznik se je proslavljal ena dan. Ker se dnevi v judovskem koledarju začenjajo z mrakom, pomeni, da se Roš Hašana začne s sončnim zahodom 29. elula. Pravila judovskega koledarja določajo, da se Roš Hašana nikoli ne začne na prvi, četrti ali šesti dan judovskega tedna, se pravi na nedeljo, sredo ali petek.

Od uničenja jeruzalemskega drugega templja leta 70 pr. n. št. in rabinovanja Johanana ben Zakkaija dalje judovsko normativno pravo določa, da se Roš Hašana praznuje dva dni, ker je zelo težko izračunati datum novega meseca. V Izraelu se je praznik kljub novim predpisom vse do poznega 13. stoletja praznoval samo en dan. Danes traja praznik povsod dva dni, vendar ga nekatere skupnosti praznujejo samo prvi dan, ker drugi dan v Tori ni omenjen.

Roš hašana se začne 163 dni po prvem dnevu Pashe, zato je njegov najzgodnejši možni datum 5. september, kar se je zgodilo leta 1899 in se bo ponovilo leta 2013. Najkasnejši možni datum je 5. oktober, kar se je zgodilo leta 1967 in se bo ponovilo leta 2043. Po letu 2089 bo razlika med judovskim in gregorijanskim koledarjem že tako velika, da bo najzgodnejši možni datum 6. september.

Zgodovinsko ozadje

Šofar jemenskih Judov iz poliranega kudujevevega roga.

V davnini se je judovsko leto začelo v jeseni z začetkom gospodarskega leta in sledilo letnim časom setve, rasti ter žetve, košnje in obiranja sadja. Letnim časom so bila prilagojena tudi velika kmečka praznovanja. Najstarejši znani predpisi predpisujejo tri praznike: praznik nekvašenega kruha, ki je simboliziral revščino po izgonu iz Egipta in se je praznoval v mesecu abíbu, praznik žetve, ki je bil sedem tednov kasneje in praznik spravila pridelkov (Eksodus 23:14-16 in Devteronomij 16:1-16).

Novo leto se je že od davnine praznovalo drugače. Najstarejša omemba tega običaja je verjetno v Ezekielovem vídenje (Ezekiel 40:1), ki se je zgodilo na začetku leta na deseti dan tišrija. Praznik so oznanili s trobljenjem na rogove, potem pa so opravili strogo predpisano žgalno daritev (Levitik 23:23-25; Numeri 29:1-6). Praznik se ni imenoval Novoletni dan in so ga praznovali že dolgo pred njegovo prvo pisno omembo.

Verske slovesnosti in običaji

Roš hašana je zapovedan dan počitka (Levitik 23:24), za katerega veljajo vsi predpisi, ki veljajo za Šabat. Za praznovanje je značilno trobljenje na šofar.

Predhodni mesec

Mesec pred Velikimi prazniki (Jamim noraim, dnevi spominjanja) je mesec elul, v katerem si morajo Judje začeti izpraševati vest in se kesati. Kesanje doseže višek v desetih dneh Velikih praznikov, ki se začnejo z Roš hašano in končajo na Jom Kipur.

Trobljenje na šofar poteka v tradicionalnih judovskih skupnostih vsako jutro cel mesec elul. Glas šofarja naj bi zbudil poslušalca iz njegovega "dremanja" in ga spomnil na prihajajoči sodni dan. Ortodoksni in nekateri konzervativni Judje ob sobotah ne trobijo. V času pred prazniki se molijo spokorniške molitve, imenovane selihot.

Erev Roš hašana

29. elula, dan pred Roš hašano, se imenuje Erev Roš hašana. Nekatere judovske skupnosti na ta dan po jutranji molitvi opravijo hatarat nedarim - razveljavljenje zaobljub. Mnogi ortodoksni Judje v čast prihajajočega dne opravijo obredno kopel (mikve).

Roš hašana

Verski obredi na Roš hašano se v mnogočem razlikujejo od običajnih verskib obredov. Med posebnosti spadajo trobljenje na šofar, petje verskih pesmi (pijjutim) in uporaba posebnih molitvenikov (mazorim).

Popoldne prvega dne se opravi tašlih, molitev ob tekoči vodi, ki simbolično odplavi grehe. Ponekod je v navadi, da verniki v vodo mečejo koščke kruha ali kamenčke, ali vanjo izpraznijo vsebino svojih žepov, kar tudi simbolizira odplavljanje grehov. Če je prvi dan Roš hašane sobota, se v nekaterih skupnostih molitev opravi naslednji dan.

Med praznične jedi spadajo jabolka in med, ki simbolizira sladko novo leto, sicer pa so jedi zelo odvisne od lokalnih navad. Ponekod jedo meso z glave živali, na primer jezik, kar simbolizira glavo leta, se pravi novo leto. Druge jedi so pripravljene iz datljev, fižola, pora, špinače in bučk. Marsikje jedo granatna jabolka, halo, pleten kruh, ki simbolizira letni ciklus, polnjene ribe in lekah, pecivo z dodatkom medu, cimeta in čaja ali kave).

Drugo noč se servira novo sadje, za katerega se verniki zahvalijo s kratko zahvalno molitvijo šehehejanu.

Reference

  1. Biblija.net

Viri