Prvenstvo Anglije 1877

Prvenstvo Anglije 1877
Wimbledon 1877.jpg
Datum:   9. julij - 19. julij
Zap. št.:   1.
Kategorija:   Grand Slam
Lokacija:   All England Lawn Tennis and Croquet Club, Wimbledon, London, Anglija
Prvaki
Moški posamično
Zastava Združenega kraljestva Spencer Gore[1]
Prvenstvo Anglije
1878 > 

Prvo Prvenstvo Anglije (angleško Wimbledon Championship) je teniški turnir, ki je potekal v londonskem All England Lawn Tennis and Croquet Clubu. Je prvi uradni teniški turnir v Angliji in prvi od turnirjev za Grand Slam, kot so bili poimenovani kasneje. Tekmovanje je potekalo le za moške posamezno, nastopalo je dvaindvajset tenisačev. Za turnir so sestavili pravila, ki so bila izpeljana iz pravil Marylebone Cricket Cluba iz leta 1875. Turnir se je začel v ponedeljek 9. julija 1877, finale pa je potekal v torek 19. julija pred dvesto gledalci. Ti so plačali vstopnino po en šiling, nagrada za zmagovalca je znašala dvanajst gvinej in srebrn pokal, ocenjen na 25 gvinej.[1] Turnir je imel dobiček deset funtov.[2] Spencer Gore je postal prvi zmagovalec turnirja, v finalu je premagal Williama Marshalla v oseminštiridesetih minutah.[2]

Ozadje

Zgodovina

Začetki tenisa segajo v dvanajsto stoletje, ko so na severu Francije udarjali žogo z dlanjo v igri imenovani jeu de paume. Loparji so se pojavili v šestnajstem stoletju. Prvotno različico tenisa, danes znano kot pravi tenis, so plemiči in ostali pripadniki višjega sloja igrali večinoma znotraj. V poznih 1860-ih letih so se začeli prvi poskusi tenisa na travi. Vulkanizirane poskakujoče gumaste žogice in izum kosilnice nekaj desetletji pred tem sta ponujala enostaven prenos igre na travnato površino.[3] Major Harry Gem in Augurio Perera sta predstavilo svojo različico igre imenovano Pelota in leta 1872 ustanovila prvi klub tenisa na travi v Leamington Spaju.[3] Leta 1874 je Major Clopton Wingfield predstavil svojo različico tenisa na travi poimenovano Sphairistike, v prijavi patenta jo je opisal kot: »Novo in izboljšano igrišče za igranje starodavne igre tenisa«, z njenim trženjem pa je prispeval k dvigu priljubljenosti tenisa.[4]

All England Lawn Tennis and Croquet Club

23. julija 1868 je šest moških v pisarni revije The Field ustanovilo All England Croquet Club. Oktobra 1869 so najeli štiri akre travnika na Worple Roadu v Wimbledonu, tedaj na obrobju Londona. Klub je moral plačevati 50£ letne najemnine za zemljišče, kasneje je ta narasla na 75£ in nato na 100£.[5] Zaradi zviševanja najemnine in zmanjševanje zanimanja za kroket je klub zabredel v finančne težave. Zaradi tega so se odločili leta 1875 vključiti tenis na travi in izkoristiti vse večje zanimanje za ta nov šport ter dvigniti prihodke kluba.[6] Odločitev je bila sprejeta na letnem klubskem sestanku, ko so tudi določili članarino na dve gvineji za oba športa.[5] Enega od igrišč za kroket so za 25£ preuredili v teniško igrišče in kmalu po končanju del 25. februarja 1875 se je včlanilo ducat novih članov.[7] Leto za tem so zaradi priliva novih teniških članov tretjino klubskega zemljišča namenili za teniška igrišča. Hkrati so imenovali tudi člana komiteja, ki je bil zadolžen za teniški del. Tenis na travi je postal tako priljubljen, da so 14. aprila 1877 klub uradno preimenovali v All England Lawn Tennis and Croquet Club (AELTC). 2. junija 1877 se je klubski komite na predlog ustanovnega člana in klubskega tajnika Johna H. Walsha odločil organizirati turnir v tenisu na travi, s katerim bi pridobili sredstva za popravilo okvarjenega valjarja za travo.[4]

Pravila

24. maja 1975 je Marylebone Cricket Club (MCC), kot krovna organizacija za racket in pravi tenis, objavila prva splošna pravila za tenis na travi. V veliki meri so temeljila na pravilih, ki jih je bil objavil Major Wingfield leta 1874 v knjigi s pravili Sphairistike or Lawn Tennis'. Nekateri vidiki pravil so bili predmet dolge razprave v medijih in v komiteju AELTC niso bili zadovoljni z nekaterimi rešitvami.[5] Za razrešitev te problematike so ustanovili podkomite v sestavi Charles Gilbert Heathcote[a], Julian Marshall in Henry Jones za določitev turnirskih pravil. Sestavili so nova pravila, ki so bila izpeljana iz pravil Marylebone Cricket Cluba in označena kot začasna, da ne bi užalili MCC:[9]

Henry Jones je imel ključno vlogo pri pripravil pravil in organizaciji turnirja
  • igrišče je pravokotne oblike z merami 78 krat 27 čevljev (23,77 krat 8,23 m)
  • mreža je znižana na tri čevlje in tri palce (0,99 m) v sredini
  • žogice so premera med 2 12 in 2 58 palca (6,4 do 6,7 cm) in tehtajo 1 34 unče (49,6 g)
  • točkovanje je po petnajst kot pri pravem tenisu [b]
  • prvi tenisač, ki osvoji šest iger, je zmagovalec niza. Ob izidu 5:5 v igrah odloča enajsta igra, razen v odločilnem nizu, ko se igra na razliko dveh iger.[2]
  • tenisača zamenjata strani ob koncu vsakega niza, če sodnik ne določi drugače
  • server ima dve možnosti za veljaven začetni udarec v vsaki točki

Ta pravila, ki jih je sestavil AELTC, tvorijo osnovo športa in z manjšimi spremembami veljalo še danes.[8]

9. junija 1877 je bil turnir prvič javno napovedan v športni reviji The Field:[10]

All England Croquet and Lawn Tennis Club, Wimbledon, predlaga izpeljavo teniškega turnirja na travi, odprtega za vse amaterske gospode, v ponedeljek 9. julija in v sledečih dneh.[c] Prijavnina je 1£ 1s 0d. Podeljeni bosta dve nagradi - zlata za prvaka in srebrna za drugouvrščenega. — Henry Jones – častni tajnik komiteja tenisa na travi

V opombi je dodano:[13]

Igralci morajo prinesti lastne loparje in nositi čevlje brez pete.

Vabila so poslali vsem potencialnim tekmovalcem.[14] John H. Walsh je kot urednik revije The Field prepričal svojega delodajalca, da donira pokal vreden 25 gvinej za zmagovalca, »Pokal Fielda«. Ta pokal so prejeli zmagovalci turnirja do leta 1883, ko ga je v trajno last prejel William Renshaw po svoji tretji zmagi.[d] Izdelan je iz srebra z vgraviranim besedilom: »The All England Lawn Challenge Cup – Presented by the Proprietors of The Field – For competition by Amateurs – Wimbledon July, 1877.« 6. julija 1877, ti dni pred začetkom turnirja, je The Times objavil novico:

Naslednji teden bo na igriščih All England Croquet and Lawn Tennis Cluba potekal turnir v tenisu na travi. Klubsko zemljišče leži v bližini wimbledonske postaje na južno-zahodni železnici in je dovolj veliko za postavitev tridesetih igrišč.[e] Vsak dan se bodo tekmovanja začela ob 3:30, prvi krog se seveda začne v ponedeljek. Častni tajnik turnirja je g. J.H. Wals, g. H. Jones pa sodnik. Prijav je veliko.[2]

Rezultati

Moški posamično

* Spencer Gore : * William Marshall 6-1 6-2 6-4

Opombe

  1. Gillmeister (1998) poroča, da ni bil Charles Gilbert, ampak njegov brat John Moyer Heathcote tisti, ki je bil v podkomiteju kot predstavnik MCC.[8]
  2. To je bilo v nasprotju s pravili MCC iz leta 1875, ki so temeljila na pravilih igre rackets, po kateri bi točke lahko osvojil le server ter bi se igra končala pri petnajstih asih (točkah). Tako točkovanje so uporabili tudi Major Clopton Wingfield za svojo igro sphairistike, Harry Gem za igro pelota in John Hales v Germains Lawn Tennis.
  3. Oznaka »amater« ima v tem primeru drugačen pomen, kot ga ima beseda danes. Razlikovanje med amaterji in profesionalci se tedaj ni nanašala na nagrade, ampak na družbeni status. Amater je bil gospod, ki je bil finančno neodvisen in je pripadal višjemu ali srednjemu družbenemu razredu, profesionalec pa je prihajal iz delavskega razreda.[11] Oznaka amaterski gospod je bila ideološka metoda za socialno razlikovanje in amater je bila v tistem času pogosta oznaka, ki je izključevala pripadnike delavskega razreda iz tekmovanj.[12]
  4. Pokal je razstavljen v Wimbledon Lawn Tennis Museum.
  5. Tingay (1977) piše, da je bilo v resnici le dvanajst igrišč. Ni znano koliko igrišč je bila uporabljenih za turnir, toda pet bi jih zadoščalo.

Sklici

  1. 1,0 1,1 Atkin, Ron. "1877 Wimbledon Championships". Wimbledon.org. Pridobljeno dne 2013-03-05. 
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Tingay, Lance (1977). 100 Years of Wimbledon. Enfield [Eng.]: Guinness Superlatives. ISBN 0-900424-71-0. OCLC 607858270. 
  3. 3,0 3,1 Sally Mitchell, ur. (2011). Victorian Britain An Encyclopedia. Abingdon: Routledge. str. 791. ISBN 978-0415668514. 
  4. 4,0 4,1 Gary Morley (June 22, 2011). "125 years of Wimbledon: From birth of lawn tennis to modern marvels". CNN. 
  5. 5,0 5,1 5,2 Parsons, John (2006). The Ultimate Encyclopedia of Tennis : The Definitive Illustrated Guide to World Tennis (Rev. ed. izd.). London: Carlton. str. 10–13. ISBN 978-1-84442-157-2. 
  6. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani schickel ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  7. Haylett, John; Evans, Richard (1989). The Illustrated Encyclopedia of World Tennis. London: Marshall Cavendish. str. 14. ISBN 0-86307-897-4.  Navedi uporablja nezaželen parameter |coauthors= (pomoč)
  8. 8,0 8,1 Gillmeister, Heiner (1998). Tennis : A Cultural History (Repr. izd.). London: Leicester University Press. str. 188. ISBN 978-0-7185-0195-2. 
  9. Barrett, John (2010). The Original Rules of Tennis. Oxford: Bodleian Library. str. 32, 33. ISBN 978-1-85124-318-1. 
  10. Barrett, John (2001). Wimbledon : The Official History of the Championships. London: CollinsWillow. str. 13. ISBN 0-00-711707-8. 
  11. Birley, Derek (2004). A Social History of English Cricket (1. publ., repr. izd.). London: Aurum Press. str. 105–107. ISBN 978-1-85410-941-5. 
  12. Holt, Richard (1990). Sport and the British : A Modern History (Clarendon pbk. [ed.]. izd.). Oxford: Oxford University Press. str. 98–116. ISBN 978-0-19-285229-8. 
  13. Allison Danzig, ur. (1972). The Fireside Book of Tennis. New York: Simon and Schuster. str. 493, 494. ISBN 978-0-671-21128-8.  Navedi uporablja nezaželen parameter |coauthors= (pomoč); |coauthors= requires |author= (pomoč)
  14. Todd, Terry (1979). The Tennis Players : from Pagan Rites to Strawberries and Cream. Guernsey: Vallency Press. str. 95. OCLC 6041549.