Mura

Mura
Murtal Tamsweg 20132.jpg
Skriptna napaka: Funkcija »getImageLegend« ne obstaja.
Lokacija
DržaveAvstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska
Fizične lastnosti
IzlivDrava pri Legradu (Hrvaška)

Múra (madžarsko Mura nemško Mur, prekmursko Müra, Möra) je reka, ki izvira v Radstadtskih turah v Avstriji teče nekaj časa proti vzhodu in severovzhodu, nato pa zavije proti jugu skozi Gradec mimo Šentilja do avstrijsko-slovensko meje. Po meji teče do Radgone, nato skozi Slovenijo, potem po slovensko-hrvaški meji do hrvaško-madžarske meje in po njej, na Hrvaškem pa se pri Legradu kot levi pritok izlije v Dravo, ta pa kasneje v Donavo. Njena skupna dolžina je 465 km, od tega je v Avstriji 295 km, 98 km pa v Sloveniji.

Njena večja leva pritoka sta Murica in Ledava ter desna pritoka Ščavnica in Trnava, ki so jo Hrvati z regulacijo preusmerili iz Drave v Muro.

Večji kraji ob Muri so: Murau, Judenburg, Gradec, Cmurek (Mureck), Gornja Radgona, Radenci in Mursko Središče.

Mura ima tradicionalno največ vode spomladi in poleti, ko se v Alpah tali sneg. To je zelo ugodo za pridobivanje električne energije, zato se na Muri nahaja kar 31 hidroelektrarn. Od tega jih je 30 v Avstriji in ena, Ceršak, v Sloveniji. Razen prvih treh elektrarn po izviru so vse preostale pretočne. HE Ceršak je bila zgrajena v 30. letih 20. stoletja in je tipična industrijska elektrarna, ki izrablja le četrtino pretoka reke ter ima pri padcu 3 m in srednjem pretoku 27,3 m³/s moč 662 kW. Dolgo je bila v lasti Palome Ceršak, leta 2005 pa so jo kupile Dravske elektrarne Maribor, da so s tem pridobile koncesijo za morebitno izgradnjo nadaljnjih elektrarn na Muri.

Pri nas počasi tekoča reka je bila znana po plavajočih mlinih, nekoč jih je bilo na reki 94. Danes pa si lahko ogledate le še obnovljeni Babičev mlin s plavajočim vodnim kolesom pri Veržeju, ter na novo zgrajeni plavajoči mlin v Ižakovcih. Mura je znana tudi po številnih še danes delujočih brodovih in je poleg Drave edina slovenska zlatonosna reka.

Kljub relativni počasnosti pa Mura teče veliko hitreje, kakor je nekoč, zaradi česar se tudi poglablja. Pred regulacijo, s katero so začeli konec 19. stoletja, je samo kakšnih 40 % vode teklo po glavnem koritu, sedaj pa tam teče skoraj vsa voda in zaradi večje moči odnaša več proda. Hkrati pa se je zaradi v Avstriji zgrajenih hidroelektrarn zmanjšal dotok svežega proda.

Pokrajino na levem bregu Mure v severovzhodni Sloveniji imenujemo Prekmurje, ki skupaj s Prlekijo na desnem bregu tvori Pomurje. Prodna ravnina, del Podravine med Dravo in Muro na severozahodu Hrvaške s središčem v Čakovcu se imenuje Medjimurje (Međimurje).

Čez Muro pa je zgrajen najdaljši slovenski cestni most (dolžina 833 metrov) na avtocesti Vučja vas - Beltinci pri Bakovcih.

Galerija

Glej tudi

Zunanje povezave