Mongolski vpadi v Evropo

Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropsiki državami od leta 1235 do 1290. Vojne so se začele s Subedejevim pustošenjem vzhodnoevropskih slovanskih kneževin, med katerimi sta bili najbolj znani Kijev in Vladimir. Mongoli so zatem napadli Ogrsko in Poljsko. Prvemu napadu je poveljeval Džingiskanov vnuk Batu kan, drugemu Džingiskanov vnuk Kadan, idejni vodja obeh napadov pa je bil Subedej.

Zgodovinarji se že dolgo časa prerekajo, ali so imeli mongolski vpadi v vzhodno Evropo makrozgodovinski pomen ali ne. Večina vojnih zgodovinarjev meni, da so bili vpadi v bistvu diverzije, s katerimi so hoteli Mongoli tako močno prestrašiti evropske vladarje, da se ne bi vmešavali v mongolske zadeve v vzhodni Evropi, predvsem v Rusiji. Takšno trditev potrjuje Batu kan, ki je zahodne meje svojih ozemelj v Rusiji utrdil s takojšnjim uničenjem ogrske in poljske armade in šele potem začel razmišljati o osvajanju zahodne Evrope.

Evropa je bila poleg Kitajske in Srednjega Vzhoda tretje prizorišče obširnih mongolskih vojaških operacij.

Osvojitev Rusije

Ögedej je leta 1235 ukazal Batu kanu, naj osvoji Rusijo. Glavnina mongolske vojske pod poveljstvom Džočija, Mongkeja in Gujuka je decembra 1237 prišla pred Rjazan. Rjazan je zavrnil mongolsko zahtevo po brezpogojni vdaji, zato so ga opustošili in za njim naskočili Suzdal. Mongoli so kasneje osvojili še nekaj večjih mest, med njimi Vladimir, Toržok in Kozeljsk. Med mnogimi poraženimi ruskimi vojskami je bila tudi vojska velikega vladimirskega kneza Jurija II. Vsevolodoviča, ki je bil 4. marca 1238 ubit na reki Sit.

Mongoli so potem preusmerili svojo pozornost v ukrajinske stepe, kjer so zlomili Kipčake in Alane in izropali polotok Krim. Batu se je leta 1239 vrnil v Rusijo in opustošil Rjazan in Černigov. Ko je postalo jasno, da je vsako upiranje nesmiselno, je večina ruskih knezov pobegnila. Mongoli so 6. decembra 1240 osvojili Kijev, za njim pa še Galič in Volodimir. Batu kan je nato pred vdorom v Srednjo Evropo poslal proti Poljakom manjšo vojaško enoto z nalogo, da preskusi njihovo moč. Prvo kolono so Poljaki uničili, druga kolona pa je Poljake porazila in se vrnila.

Pohodi v Srednjo Evropo (1241-1242)

Mongoli so napadli Evropo s tremi armadami. Prva armada je v bitki pri Legnici porazila združeno vojsko razdrobljene Poljske in pripadnikov raznih katoliških vojaških redov, ki jo je vodil šlezijski vojvoda Henrik II. Pobožni. Druga armada je prekoračila Karpate, tretja armada pa je sledila toku Donave. Armade so se leta 1241 združile in pregrupirale in 11. aprila 1241 v bitki pri Mohiju porazile ogrsko vojsko. Mongoli so na svojem uničujočem pohodu pobili polovico ogrskega prebivalstva.[1] Mongolska vojska je poleti in spomladi 1242 preplavila ogrske stepe in dobila nov zagon za prodor v Avstrijo, Dalmacijo in Moravsko.

Reference