Carlos Santana

Carlos Santana
Carlos Santana 2.jpg
Osnovni podatki
RojstvoCarlos Augusto Alves Santana
(1947-07-20) 20. julij 1947 (72 let)
Jalisco[d]
IzvorSan Francisco, ZDA
Slogi
Poklickantavtor, pevec, skladatelj, džez kitarist
Glasbila
  • kitara
  • tolkala
  • vokal
Leta delovanja1965–danes
Založba
Povezani
ustvarjalci
Spletna stransantana.com
Prepoznavni instrumenti

Carlos Santana O tem zvoku audio , mehiško-ameriški kitarist, pevec in skladatelj, * 20. julij 1947, Autlán de Navarro, Jalisco, Mehika.

Santana je mehiški in ameriški glasbenik, ki je javnosti postal znan konec 60. in začetek 70. let s svojo skupino, Santana, ki je med prvimi izvajala fuzijo rocka in glasbe Latinske Amerike. Zvok skupine je vseboval melodične, blues kitarske linije proti latinskoameriškim in afriškim ritmom s tolkali (konge, timbales). Santana vse do danes izvaja takšen stil glasbe. Leta 2003 ga je revija Rolling Stone uvrstila na 20. mesto njenega seznama 100. najboljših kitaristov vseh časov.[2][3] Santana je osvojil 10 grammyjev in tri Latin grammyje.[4][5]

Biografija

Zgodnje življenje

Santana se je rodil v mestu Autlán de Navarro, Jalisco v Mehiki.[6] Ko je bil star pet let se je začel učiti igranja violine, pri osmih letih pa igranja kitare pod mentorstvom svojega očeta, ki je bil mariachi.[7] Njegov mlajši brat, Jorge, je prav tako postal profesionalni kitarist. Na mladega Carlosa je zelo vplival Ritchie Valens v času, ko je zelo malo Mehičanov izvajalo ameriško rock in pop glasbo.[8] Družina se je iz Autlána de Navarro preselila v mesto Tijuana,[7] ki leži na mehiški meji s Kalifornijo, kasneje pa v San Francisco.[6] Carlos je ostal v Tijuani, kasneje pa se je pridružil družini v San Franciscu, kjer je obiskoval šolo James Lick Middle School, leta 1965 pa je maturiral na srednji šoli Mission High School.[9] Sprejet je bil na fakulteto California State University, Northridge in Humboldt State University, vendar se za študij ni odločil.[10]

Zgodnja kariera

Na Santano so vplivali popularni izvajalci 50. let kot so B.B. King, T-Bone Walker, and John Lee Hooker.[11] Kmalu potem, ko je začel z igranjem kitare, se je pridružil lokalnim glasbenim skupinam, kjer je začel igrati rock 'n' roll 50. let.[11] Prav tako se je spoznal s številnimi glasbenimi zvrstmi kot sta jazz in ljudska glasba ter s cvetočim hipijevskim gibanjem s centrom v San Franciscu. Po večih letih službe kot pomivalec, se je Santana odločil postati profesionalni glasbenik. Leta 1966 je po spletu okoliščin postal znan. Santana je pogosto zahajal v lokal Fillmore West, ki ga je vodil Bill Graham.[12] Med nedeljsko v Fillmore Westu matinejo bi moral nastopiti Paul Butterfield, vendar zaradi vinjenosti ni mogel. Graham je zato sestavil zasedbo glasbenikov, ki jih je poznal prek svojih stikov z Butterfieldovo skupino, Grateful Deadi in Jefferson Airplane.[12] Kitaristov še ni izbral, tako je Santanin menedžer, Stan Marcum, Grahamu predlagal, da se Santana pridruži zasedbi. Graham se je s tem strinjal. Med jam sessionom je Santanino igranje in solaže opazilo občinstvo in Graham.[13] Še istega leta je Santana ustanovil zasedbo Santana Blues Band, katere prvo zasedbo so sestavljali: David Brown (bas kitara), Marcus Malone (tolkala) in Gregg Rolie (Hammond B3).[7]

Z originalnim zvokom, ki je vseboval predvsem mešanico latin rocka, jazza, bluesa, salse in afriških ritmov, je skupina (kmalu po ustanovitvi je za svoje ime privzela kar Carlosov priimek) kmalu dobila poslušalce v okolici San Francisca. Zgodnji uspehi skupine, z legendarnim nastopom na festivalu Woodstock,[14] so bili ključ do prve sklenjene pogodbe z založbo Columbia Records, ki jo je v tistem času vodil Clive Davis.

Santana

"60. leta so bila preskok v človeški zavesti. Mahatma Gandhi, Malcolm X, Martin Luther King, Che Guevara, Mati Tereza so vodili revolucijo vesti. The Beatles, The Doors, Jimi Hendrix so ustvarili teme revolucije in evolucije. Glasba je bila kot Dalí, s številnimi barvami v revolucionarnih poteh. Današnja mladina mora iti tja, da se bo našla."

Carlos Santana[15]

Prva pogodba, preboj na Woodstocku in prvi uspehi: 1969–72

Santana je sklenila pogodbo z založbo Columbia Records in začela snemati svoj prvenec. S posnetki niso bili zadovoljni, zato so odpustili bobnarja Boba Livingstona, na njegovo mesto pa je prišel Michael Shrieve, ki je imel dobro podlago tako iz jazza kot rocka.[16] Skupino je bil primoran zapustiti tudi tolkalist Marcus Malone, ki je bil obtožen umora,[17][18] zamenjal pa ga je Michael Carabello,[19] ki je v skupino pripeljal še enega tolkalista, Joseja Chepita Areasa, znanega tolkalista iz Nikaragve. Njegove izkušnje so bile za skupino nepogrešljive.

Bill Graham, ki je bil oboževalec skupine že vse od njenega nastanka, je skupini, še pred izidom debitantskega albuma, omogočil nastop na festivalu Woodstock.[14] Santana je bila eno izmed presenečenj festivala. Nastop skupine je bil legendaren, njihova 11-minutna izvedba skladbe "Soul Sacrifice" pa je povečala njihovo popularnost.[20] Graham je skupini prav tako dal nekaj napotkov za snemanje skladbe "Evil Ways", za katero se mu je zdelo da bo postala radijska uspešnica in jo je originalno posnel Willie Bobo.[21] Debitantski album skupine, Santana, je izšel avgusta 1969 in postal hit,[22] dosegel je 4. mesto ameriške lestvice Billboard 200,[23] singl "Evil Ways" pa se je uvrstil na 9. mesto lestvice Billboard Hot 100.[24]

Skupina Santana leta 1971

Z nastopom na Woodstocku leta 1969, se je skupina predstavila svetovni javnosti in dosegla odobravanje kritikov. Hiter uspeh je skupino postavil pod pritisk, začela pa so se tudi trenja glede nadaljnje glasbene usmeritve skupine. Rolie je želel skupino usmeriti v hard rock, medtem ko je Carlos želel skupino usmeriti v zmes bluesa in rocka.[25] V zvok skupine je želel vplesti jazzy elemente, na kar so vplivali Gábor Szabó, Miles Davis, Pharoah Sanders in John Coltrane, kot tudi čedalje večji interes po duhovnosti. V istem času je Chepita Areasa prizadela skoraj usodna možganska krvavitev,[26] zato sta Areasa začasno nadomeščala Willie Bobo in Coke Escovedo. Ostali člani skupine, predvsem Carabello, so bili mnenja, da skupina ne bi smela javno nastopati brez Areasa.[26] Tako so bili ustvarjeni konflikti in skupina je začela razpadati.

Skupina je po uspešnem prvencu, septembra 1970 izdala svoj drugi album, Abraxas.[27] Album je vseboval zmes rocka, bluesa, jazza, salse in drugih vplivov, s katero je skupina pokazala napredek od prvenca. Album je bil s strani javnosti dobro sprejet. Abraxas vsebuje dva največja hita skupine, "Oye Como Va" in "Black Magic Woman/Gypsy Queen". Album je šest tednov držal prvo mesto lestvice Billboard 200.[28] Album je na lestvici ostal 88 tednov, leta 1986 pa je prejel 4 platinaste certifikate.[29] Leta 2003 je bil album uvrščen na 207. mesto Seznama 500. najboljših albumov vseh časov po izboru revije Rolling Stone.[30]

Leta 1971 je bil v skupino povabljen znan mladi kitarist, Neal Schon.[31] Z njim je skupina posnela tretji album, Santana III.[32] Skupina je sedaj vsebovala kitarski duet, ki je dal albumu nekoliko trši zvok. V zvoku albuma se je poznala vrnitev okrevajočega Chepita Areasa ter tolkalska pomoč Coka Escoveda. Na albumu se je pojavila tudi trobilna sekcija skupine Tower of Power, Luis Gasca iz skupine Malo in še nekateri drugi studijski glasbeniki, ki so večinoma prispevali tolkala in vokale.[33] Santana III je bil še en uspešen album, ki je dosegel 1. mesto lestvic,[23] prodana sta bila 2 milijona izvodov albuma, z albuma pa sta izšla hita "Everybody's Everything" in "No One to Depend On".[34]

Silvestrovo 1976 na Cow Palaceu v San Franciscu

Kakorkoli, napetosti med člani skupine še ni bilo konec. Poleg težav glede glasbenih razlik so se pojavile še težave z drogami.[13] Santana se je bal, da bodo droge slabo vplivale na nastope skupine. Coke Escovedo je Santano spodbujal, da je prevzel dolžnosti glasbenega direktorja skupine. Poleg tega so prišle na dan tudi finančne nepravilnosti pod menedžerjem Stanom Marcumom, ki ga je Bill Graham označil za nesposobnega. Zamera med Santano in Carabellom o načinu življenja se je končala z odhodom Carabella iz skupine. Kot zamenjava je skupina v zadnji minuti pred koncertom v New Yorku najela Jamesa Minga Lewisa.[35] David Brown je skupino zapustil malce kasneje zaradi težav z drogami. Južnoameriška turneja je bila, zaradi študentskih protestov proti vladni politiki ZDA in nemirnih oboževalcev, prekinjena v Limi. Ta turneja je prepričala Santano, da mora storiti spremembe tako v skupini, kot v zasebnem življenju.

Januarja 1972 so Santana, Schon, Escovedo in Lewis skupaj z nekdanjim bobnarjem skupine Band of Gypsys, Buddyjem Milesom izvedli koncert v kraterju Diamond Head na Havajih, ki je bil posnet in je izšel pod naslovom Carlos Santana & Buddy Miles! Live!.[36] Album je dosegel zlat certifikat.[37]

Caravanserai

V začetku leta 1972 je skupina začela s snemanjem četrtega studijskega albuma, Caravanserai.[38] Med snemanji sta Santana in Michael Shrieve v studio pripeljala "nove" glasbenike: tolkalista Jamesa Minga Lewisa in Armanda Peraza, ki sta nadomestila Michaela Carabella ter basista Toma Rutleyja, ki je nadomestil Davida Browna.[35] Pri snemanju sta sodelovala tudi klaviaturista Tom Coster in Wendy Haas.[39] S prihodom novih glasbenikov v studio sta se Gregg Rolie in Neal Schon odločila, da zapustita skupino, čeprav sta oba prispevala snemala album. Rolie se je vrnil v domači Seattle in leta 1973 postal član skupine Journey, v kateri je igral tudi Schon.[40]

Caravanserai je prinesel spremembe v glasbeni usmeritvi skupine, ki se je usmerila v jazz fusion.[35] Album je prejel pohvale kritikov, izvršni direktor založbe CBS, Clive Davis, pa je Santano opozoril, da bo album poslabšal pozicijo skupine kot "Top 40" izvajalca. Dejal je tudi, da Santana s tem albumom dela "karierni samomor".[41] Album je vseeno dosegel platinast status.[42] O težavah, skozi katere je šla skupina v tem času, je leta 1972 v članku z naslovom "The Resurrection of Carlos Santana", v reviji Rolling Stone pisal Ben Fong-Torres.[43]

Santana je nato spoznal Deborah King, s katero se je leta 1973 poročil.[44] Kingova je hčerka pokojnega bluesovskega pevca in kitarista Saundersa Kinga.[45] Carlos in Deborah imata tri otroke: Salvadorja, Stello in Angelico.[44] Skupaj sta ustanovila neprofitno organizacijo, "The Milagro Foundation", ki zagotavlja otrokom finančno pomoč za izobraževalne, zdravstvene in druge potrebe.[46]

Menjanje stilov in duhovnost: 1972–79

Leta 1972 se je Santana začel kazati zanimanje nad fusion skupino The Mahavishnu Orchestra in njenim kitaristom Johnom McLaughlinom. Zaradi Santanovega zanimanja nad meditacijo, je McLaughin, Santano in njegovo ženo, predstavil svojem guruju, Sriju Chinmoyju.[47] Chinmoy ju je leta 1973 sprejel kot učenca. Santana je dobil ime Devadip, kar pomeni "Svetilka, luč in oko Boga".[48] Santana in McLaughin sta leta 1973 posnela skupen album, Love, Devotion, Surrender,[49] pri snemanju katerega so sodelovali tako člani Santane, kot člani The Mahavishnu Orchestra, ter tolkalist Don Alias in organist Larry Young,[50] ki sta skupaj z McLaughinom sodelovala pri snemanju Davisovega albuma Bitches Brew, leta 1969.[51]

Leta 1973 je Santana sestavil novo zasedbo skupine, ki so jo poleg Carlosa sestavljali še Armando Peraza in Chepito Areas na tolkalih, Doug Rauch na basu, Michael Shrieve na bobnih ter Tom Coster in Richard Kermode na klaviaturah.[52] Santana je za turnejo po Japonski v skupino pripeljal jazzovskega vokalista Leona Thomasa. Koncerta, ki sta potekala 4. in 3. julija 1973 sta bila posneta in sta izšla pod naslovom Lotus (1974).[53] Založba CBS ni dovolila izdaje , dokler ni bil ves posnet material zgoščen. Santana se s to zahtevo ni strinjal in tako je Lotus v ZDA izšel samo kot trojni album. Skupina je nato odšla v studio, kjer je posnela album, Welcome,[54] kjer lahko opazimo Santanov interes v jazz fusion in sodelovanje s Srijem Chinmoyjem.[52]

Santana med turnejo Inner Secrets, na Nizozemskem leta 1978

Sledilo je sodelovanje Santane z vdovo Johna Coltrana, Alice Coltrane, ki je zabeleženo na albumu Illuminations (1974).[55] Album je posegel v avantgardni free jazz z vzhodnoindijskimi vplivi in vplivi klasike, pri snemanju albuma pa sta sodelovala tudi nekdanja sodelavca Milesa Davisa, Jack DeJohnette in Dave Holland. Kmalu potem je Santana zopet premešal zasedbo skupine. Tokrat so skupino zapustili skupino Kermode, Thomas in Rauch, nadomestili pa so jih vokalist Leon Patillo, vračajoči basist David Brown in saksofonist Jules Broussard.[56] V takšni zasedbi je skupina posnela album Borboletta, ki je izšel leta 1974.[57] Istega leta je skupino, zaradi solo kariere, zapustil Michael Shrieve, nadomestil pa ga je Leon "Ndugu" Chancler.[56]

V tem času se je menedžment Billa Grahama čutil odgovornega za afere skupine. Graham je bil kritičen glede usmeritve skupine v jazz in je želel, da bi se skupina morala vrniti na stare tire z glasbo, ki jih je naredila slavne.[58] Tudi Santana je opažal, da je usmeritev skupine odbijala številne oboževalce. Čeprav so bili albumi in koncerti s strani jazzovskih kritikov dobro sprejeti, je prodaja albuma šla navzdol.[58]

Santana je nato skupaj s Tomom Costerjem, producentom Davidom Rubinsonom in Chanclerjem sestavil zopet novo zasedbo Santane, v katero je vključil pevca Grega Walkerja. Album Amigos, ki je izšel leta 1976 in je vseboval skladbi "Dance, Sister, Dance" in "Let It Shine" je imel močan funk in latin zvok.[59] Album je doživel precejšnje predvajanje na radio postajah s pretežno rock glasbo z instrumentalno skladbo "Europa (Earth's Cry Heaven's Smile)".[60] Amigos se je uvrstil na 10. mesto lestvice Billboard 200.[61] Maja 1976 je revija Rolling Stone objavila članek o Santani z naslovom "Santana Comes Home".[58]

Albumi, ki so bili zasnovani konec 70. let so sledili isti formuli, vendar s številnimi spremembami zasedb. Poleg novih glasbenikov, ki so se pridružili skupini je bil tudi tolkalist Raul Rekow, ki se je pridružil začetek leta 1977.[56] Eden največjih komercialnih uspehov skupine v tem času je bila verzija hita skupine The Zombies, "She's Not There",[62] ki je leta 1977 izšla na dvojnem albumu, Moonflower.[63]

Zaradi uspeha albumov iz konca 70. let, se je Santana odločil začeti solo kariero. Pri založbi CBS je v dveh letih izdal dva albuma: Oneness: Silver Dreams – Golden Reality[64] (1979) in The Swing of Delight[65] (1980), pri snemanju katerega so sodelovali nekateri njegovi glasbeni prijatelji: Herbie Hancock, Wayne Shorter, Ron Carter in Tony Williams iz legendarnega Davisovega kvinteta iz 60. let.[66]

Zaradi pritiskov in skušnjav, s katerimi se je kot rockovski zvezdnik nenehno srečeval, ter zahtev duhovnega načina življenja, ki so jih zahtevali guru Sri Chinmoy in njegovi sledilci, je bil Santana pogosto v konfliktih in stresu glede na svoj način življenja in zakon.[67] Bil je vse bolj razočaran nad nerazumljivimi pravili, ki jih je uvedel Chinmoy in zlasti ker Carlosu in Deborah ni dovolil načrtovati družine.[67] Carlos je čutil, da poskuša guru z njegovo slavo povečati svoj ugled. Carlos in Deborah sta se s Chinmoyjem iz takšnih in podobnih razlogov razšla leta 1982.[67][47]

80. leta

Santana v Barceloni, 1984

V 80. letih je sledilo več singlov, ki so se vrteli po radiu. "Winning"[68] z albuma Zebop! (1981)[69] in "Hold On" z albuma Shangó (1982),[70] sicer priredba istoimenske skladbe Iana Thomasa, sta leta 1982 dosegli top 20.[71] Po razhodu s Srijem Chinmoyjem,[67] je Santana odšel v studio, kjer posnel solo album, pri katerem sta sodelovala Keith Olson in legendarni R&B producent, Jerry Wexler.[72] Album Havana Moon (1983) je razkril Santanove zgodnje glasbene izkušnje v Tijuani z Diddleyjevo skladbo "Who Do You Love?" in naslovno skladbo, Berryjevo "Havana Moon".[72] Kot gostje so na albumu sodelovali Booker T. Jones, The Fabulous Thunderbirds, Willie Nelson in celo mariachi orkester Santanovega očeta.[73] Santana se je zopet poklonil zgodnjim rock koreninam s prispevkom h soundtracku filma La Bamba,[74] ki govori o življenju legende rock 'n' rolla, Ritchieja Valensa, ki ga je v filmu upodobil Lou Diamond Phillips.[75]

Čeprav se je skupina v 80. letih trudila proizvajati albume, ki bi bili komercialno uspešni, je bila prodaja albuma Beyond Appearances (1985),[76] zaradi spremembe okusa publike, zelo mizerna. Leta 1985 je Bill Graham prepričal organizatorja Live Aida, Boba Geldofa, da je dovolil skupini nastop na Live Aidu.[77][78] Energičen nastop skupine na Live Aidu je pokazal, da je skupina še vedno dober izvajalec, kljub slabi uvrstitvi na lestvicah.[23] Santana je pridobil veliko spoštovanje v jazz in rock krogih ko sta ga Prince in kitarist Kirk Hammett iz Metallice navajala kot vzornika.[2][79]

Skupina se je leta 1987 vrnila z novim albumom Freedom.[80]

Od leve proti desni: Bob Dylan, Joan Baez in Santana v Hamburgu, maja 1984

Da bi zadovoljil vodilne v založbi s hit skladbami, je Santana začel kot gost sodelovati s številnimi znanimi izvajalci kot so Weather Report,[81] jazzovski pianist McCoy Tyner,[82] bluesovska legenda John Lee Hooker,[83] Frank Franklin, kitarist Vernon Reid[84] in pevec Salif Keita.[85] Skupaj z Mickeyjem Hartim iz skupine Grateful Dead je sodeloval z nigerijskim bobnarjem Babatundom Olatunjijem, ki je priredil Santanino skladbo iz 60. let, "Jingo".[86] Leta 1988 je Santana ponovno združil nekdanje člane Santane za serijo koncertov.[56][87] CBS je izdala 20-letno retrospektivo uspehov skupine z dvojnim kompilacijskim albumom Viva Santana!.[88] Istega leta je Santana ustanovil instrumentalno zasedbo skupine, kjer je igral tudi legendarni jazzovski saksofonist, Wayne Shorter.[89] Zasedbo skupine so še sestavljali klaviaturist Patrice Rushen, basist Alphonso Johnson, tolkalista Armando Peraza in Chepito Areas ter bobnar Leon "Ndugu" Chancler".[56] Turneja je doživljala veliko pozornosti s strani glasbenih medijev, ki so skupino primerjali s časom, v katerem je bil izdan album Caravanserai. Santana je nato izdal še en solo album, Blues for Salvador (1987),[90] ki je osvojil grammyja za najboljšo rockovsko instrumentalno izvedbo.[91]

Leta 1990 je Santana po 22 letih zapustil založbo Columbia in sklenil pogodbo z založbo Polygram Records.[92] Naslednje leto je kot gost nastopil na albumu Ottmarja Lieberta, Solo Para Ti.[93] Leta 1992 je Santana kot predskupino najel skupino Phish.[94]

Vrnitev komercialnega uspeha

Santana na koncertu leta 2000

Santana je v 90. leta vstopil z novim albumom skupine, Spirits Dancing in the Flesh.[95] Temu je leta 1992 sledil album Milagro,[96] leta 1993 album v živo, Sacred Fire: Live in South America[97] in leta 1994 Brothers, na katerem sta sodelovala Carlosov brat Jorge in nečak Carlos Hernandez.[98] Albumi so se prodajali slabo. V naslednjih letih je Santana hodil po turnejah, vendar brez novih albumov in celo brez novih snemalnih pogodb. V tistem času pa je predsednik založbe Arista Records, Clive Davis, ki je s Santano sodeloval pri založbi Columbia Records, sklenil pogodbo s Santano in ga spodbudil k snemanju zvezdniškega albuma s številnimi mladimi izvajalci.[99] Rezultat je bil album Supernatural,[100] ki je izšel leta 1999 in so na njem sodelovali Everlast, Rob Thomas, Eric Clapton, Lauryn Hill, Wyclef Jean, Cee Lo Green, Maná, Dave Matthews, K. C. Porter, J. B. Eckl in še nekateri drugi.[101]

Prvi singl z albuma je pritegnil pozornost tako oboževalcev kot glasbene industrije. "Smooth" z dinamičnim cha-cha-cha ritmom je napisal in odpel Rob Thomas iz skupine Matchbox Twenty.[102] Skladba se je takoj začela vrteti po številnih radijskih postajah. "Smooth" je dvanajst tednov držal prvo mesto lestvice Billboard Hot 100 in postal zadnji prvouvrščeni singl 90. let.[24] Videospot skladbe je prav tako postal zelo popularen.[103] Supernatural je dosegel prvo mesto lestvice Billboard 200,[23] naslednji singl z albuma, "Maria Maria", kjer je sodeloval R&B duet The Product G&B,[104] pa je prav tako dosegel prvo mesto lestvice, kjer je ostal deset tednov spomladi 2000.[24] V ZDA je bilo prodanih več kot 15 milijonov izvodov albuma,[105] ki je tako postal eden izmed najuspešnejših albumov skupine.[106]

Leta 1998 je bil Santana skupaj s klasično zasedbo skupine, ki je posnela prva dva albuma, sprejet v Rock & Roll dvorano slavnih.[107] Skupaj s skladateljem skladbe "Black Magic Woman", Petrom Greenom, je skupina izvedla omenjeno skladbo. Green je bil takrat prav tako sprejet v dvorano slavnih.[108] Istega leta je Santana prejel zvezdo na Hollywoodski aleji slavnih.[109]

Leta 2000 je Supernatural osvojil devet grammyjev, vključno z grammyji za album leta, posnetek leta ("Smooth") in skladbo leta za Roba Thomasa in Itaala Shurja.[110] Santanin govor je opisal njegove občutke o mestu glasbe v duhovnem obstoju.[110] Kasneje istega leta, je osvojil še tri latin grammyje, vključno z grammyjem za posnetek leta.[111] Leta 2001 je Santana sodeloval pri snemanju Jacksonove skladbe "Whatever Happens" z albuma Invincible.[112]

Santana na koncertu v Indianapolisu leta 2010

Leta 2002 je skupina izdala album Shaman,[113] kjer so, tako kot pri Supernaturalu, sodelovali gostujoči izvajalci, med njimi Citizen Cope, P.O.D. in Seal.[114] Čeprav album ni dosegel uspeha predhodnika, sta z njega izšla dva hit singla. Singl "The Game of Love", pri katerem je sodelovala Michelle Branch,[115] je dosegel 5. mesto lestvice Billboard Hot 100,[24] veliko tednov pa je ostal tudi na vrhu lestvice Billboard Adult Contemporary. Singl "Why Don't You & I", ki ga je napisal in odpel Chad Kroeger iz skupine Nickelback,[116] je dosegel 8. mesto lestvice Billboard Hot 100.[24] "The Game of Love" je osvojil grammyja za najboljše vokalno pop sodelovanje.[117]

V začetku avgusta 2003 je bil Santana, s strani revije Rolling Stone, izbran na 15. mesto seznama 100 najboljših kitaristov vseh časov.[2]

21. aprila 2005 je bil Santana počaščen kot BMI Icon na 12. podelitvi nagrad BMI Latin Awards. Santana je bil prvi tekstopisec s takšno častjo. Nagrada je podeljena kreatorju, ki je bil "edinstven in neizbrisen vpliv na generacije glasbenikov".[118]

Carlos Santana med koncertom leta 2011

Leta 2005 je Herbie Hancock povabil Santano k sodelovanju na albumu Possibilities.[119] Album je izšel 30. avgusta 2005. Santana in Angélique Kidjo sta sodelovala pri snemanju skladbe "Safiatou".[120] Istega leta je tudi Shakira povabila Santano k snemanju skladbe "Illegal", ki je izšla na njenem drugem angleškem albumu Oral Fixation Vol. 2.[121]

Santanin album iz leta 2005, All That I Am, vsebuje pretežno sodelovanja z drugimi izvajalci.[122] Prvi singl, "I'm Feeling You" je Santana zopet posnel z Michelle Branch in The Wreckers.[123] Pri snemanju albuma so sodelovali tudi drugi glasbeni gostje, med njimi Steven Tyler iz skupine Aerosmith, Kirk Hammett iz Metallice, hip-hop izvajalec will.i.am in kitarist George Pajon, hip-hop in reggae izvajalec Sean Paul in R&B pevec Joss Stone.[124] Aprila in maja 2006 je Santana izvedel turnejo po Evropi, kjer je kot predskupino promoviral skupino svojega sina, Salvadorja.[125]

Leta 2007 se je Santana, skupaj s Sheilo E. in Joséjem Felicianom pojavil na albumu Glorie Estefan, 90 Millas, na singlu "No Llores".[126] Nato je skupaj s Chadom Kroegerjem posnel hit singl "Into the Night".[127] Sodeloval je tudi pri snemanju Ramazzottijevega hita "Fuoco nel fuoco" z albuma .[128]

Leta 2008 je Santana sodeloval s svojim dolgoletnim prijateljem, Marcelom Vieiro, na njegovem solo albumu Acoustic Demos, ki je izšel konec leta.[129] Album vsebuje skladbe kot sta "For Flavia" in "Across the Grave", ki vsebujeta melodične riffe Santane.

Carlos Santana je leta 2009 nastopil v finalu tekmovanja American Idol skupaj s trinajstimi finalisti, med katerimi so bili tudi izvajalci Kiss, Queen in Rod Stewart.[130] 8. julija 2009 je Carlos skupaj s svojo desetčlansko all-star skupino nastopil na Atenskem olimpijskem stadionu v Atenah, kot del evropske turneje "Supernatural Santana – A Trip through the Hits".[131] 10. julija 2009 je nastopil na stadionu Filipa II. v Skopju.[132] Koncert, ki je bil dolg dve uri in pol pred 20.000 ljudmi, je bil prvi Santanin koncert v tej regiji.[133] Turneja "Supernatural Santana – A Trip through the Hits" je potekala tudi v hotelu The Hard Rock hotel v Las Vegasu, kjer je potekala skozi vse leto 2011.[134]

Santana je upodobljen kot lik v glasbeni video igri Guitar Hero 5. Igra, ki je izšla 1. septembra 2009, vsebuje živi posnetek skladbe "No One to Depend On".[135] Leta 2011 so bile tri Santanine skladbe ponujene za prenos v programu za učenje kitare Rocksmith: "Oye Como Va", "Smooth" in "Black Magic Woman/Gypsy Queen".[136]

Santana ima, od leta 2007, v sodelovanju z Robertom Santibañezom, verigo mehiških restavracij z imenom "Maria Maria". Restavracije so locirane v mestu Tempe, Arizona, Walnut Creek, Kalifornija, Danville, Kalifornija in San Diego; Austin, Texas in Boca Raton, Florida.[137]

Leta 2012 je skupina izdala album Shape Shifter, ki vsebuje pretežno instrumentalne skladbe.[138]

2. februarja 2013 je Carlos Santana potrdil, da bo ponovno združil klasično zasedbo skupine, ki je posnela album Santana III. Carlos je še dejal da želi združiti klasično zasedbo, da bo z njo posnel nov album.[139] Svojo vrnitev so nato potrdili Neal Schon, Michael Shrieve in Mike Carabello. O vrnitvi Gregga Rolieja je Santana dejal: "Prepričan sem, da bo Gregg sodeloval."[140] Februarja 2013 je Rolie o ponovni združitvi za Radio.com povedal: »Gre samo za sestavo zasedbe in izvedbo. Jaz sem za. Mislim, da je to odlična ideja. Ljudem bo všeč. Odlično bo!«[141]

Prejemniki nagrad Kennedy Center Honors za leto 2013

29. decembra 2013 je v Washingtonu Santana prejel nagrado Kennedy Center Honors, kar je najvišje ameriško odlikovanje na področju kulture in umetnosti.[142]

6. maja 2014 je izšel Santanin prvi album v španščini,[143] Corazón.[144]

12. septembra 2015 se je Carlos Santana pojavil kot član skupine basista Grateful Deadov Phila Lesha, Phil Lesh & Friends, na tretjem festivalu Lockn' Music Festival.[145]

15. aprila 2016 je skupina izdala album Santana IV, studijski album, ki je združil klasično zasedbo skupine, ki so jo sestavljali Carlos Santana (kitara, vokali), Gregg Rolie (klaviature, solo vokali), Neal Schon (kitara, vokali), Michael Carabello (tolkala) in Michael Shrieve (bobni).[146] Santana IV je prvi album po 45 letih in albumu Santana III, ki ga je posnel omenjeni kvintet.[147] Zasedbi "Santana IV" sta se v studiu pridružila še trenutna člana Santane, basist Benny Rietveld in tolkalist Karl Perazzo, na dveh skladbah pa je kot gostujoči vokalist sodeloval Ronald Isley.[148]

Vplivi

Nekje v starosti osmih let, je Santana "padel pod vpliv" bluesovskih izvajalcev kot so B.B. King, Javier Bátiz in John Lee Hooker. Na Santanino igranje je močno vplival tudi jazz kitarist Gábor Szabó. Njegova kompozicija "Gypsy Queen" je bila uporabljena kot drugi del Santanine priredbe skladbe Petra Greena, "Black Magic Woman". Santanin instrumentalni album iz leta 2012, Shape Shifter, vsebuje skladbo z naslovom "Mr. Szabo", ki je bila posneta v poklon Szabu v njegovem stilu. Santana je kot pomembne vzornike označil tudi Jimija Hendrixa, Mika Bloomfielda, Hanka Marvina in Petra Greena. Bloomfielda je označil kot neposrednega mentorja, kar je zapisal tudi v predgovoru Bloomfieldove biografije, Michael Bloomfield: If You Love These Blues – An Oral History leta 2000.[149]

Santana se je preselil v San Francisco, oktobra 1966 pa je ustanovil skupino Santana Blues Band. Leta 1968 je skupina začela v svoj zvok vključevati različne vplive. "Če bi šel v sobo nekega prijatelja," je povedal Santana o skupini, "bi poslušal Slyja [Stona] in Jimija Hendrixa; nekdo drug Stonese in Beatlese. Spet nekdo bi poslušal Tita Puenteja in Monga Santamario. Nekdo bi poslušal Milesa [Davisa] in [Johna] Coltrana... . Zdelo se mi je kot da sem na univerzi."[150]

Oprema

Kitare in efekti

Santanina Yamaha SG2000 Devadip (1976) na razstavi v glasbenem muzeju v Berlinu

Na Woodstocku je Santana igral na rdečo kitaro Gibson SG Special s P-90 pick upi.[151] V času izdaje albumov Abraxas in Santana III (1970-1972), je uporabljal različne kitare Gibson Les Paul in črno Gibson SG Special.[151] Leta 1974 je uporabljal in oglaševal kitaro Gibson L6-S Custom, kar lahko vidimo na ovitku albuma Borboletta.[151] Od leta 1976 do 1982 je bila njegova glavna kitara Yamaha SG 175B,[151] včasih pa je uporabljal belo kitaro Gibson SG s tremi pick upi.[151] Leta 1982 je začel uporabljati, po naročilu izdelano, PRS Custom 24.[151] Leta 1988 je podjetje PRS Guitars začelo izdelovati Santanine lastne modele kitar, ki jih Santana uporablja še danes.

Trenutno uporabljal Santana kitaro Santana II model, opremljeno s PRS Santana pickupi, tremolo ročko in .009-.042 D'Addario strunami. Uporablja tudi kitaro PRS Santana Multidimensional (MD)[152] Santanine kitare vsebujejo vratove iz enega kosa mahagonija z Rosewood prečkami,[153] kar pomaga ustvarjati značilen zvok Santane.

Santanini modeli kitar:

  • PRS Santana I "The Yellow"(1988)
  • PRS Santana II "Supernatural" (1999)
  • PRS Santana III (2001)
  • PRS Santana SE (2001)
  • PRS Santana SE II (2003)
  • PRS Santana Shaman SE-Limited Edition (2003)
  • PRS Santana MD "The Multidimensional" (2008)
  • PRS Santana Abraxas SE-Limited Edition (2009)
  • PRS Santana SE "The Multidimensional" (2011)

Santana uporablja tudi klasično kitaro, Alvarez Yairi CY127CE s plastičnimi strunami.[151][154] Od leta 2009 uporablja, po naročilu izdelano, kitaro podjetja Toru Nittono, "Model-T" Jazz Electric Nylon.[155][151]

Santana ne uporablja veliko efektnih pedalov. Njegova PRS kitara je povezana z Mu-Tron wah-wah pedalom oz. s pedalom Dunlop 535Q wah[156] in T-Rex Replica delay pedalom.[156][157]

Prejšnje nastavitve so vsebovale Ibanez Tube Screamer[158] desno za kitaro. Santana je prav tako znan po tem, da je uporabljal Electro Harmonix Big Muff distorzijo. Pri skladbi "Stand Up" z albuma Marathon (1979), je v kitarskem solu uporabljal Heilov talk box. Na vajah za turnejo "Live Your Light" je uporabljal Audiotech Guitar Products 1x6 Rack Mount Audio Switcher.

Carlos uporabljal dve različni trzalici: veliko trikotno Dunlop, ki jo uporablja že dolga leta in trzalico V-Pick.[159]

Ojačevalci

Značilni kitarski zvok Carlosa Santane je proizveden s pomočjo številnih ojačevalcev, v katere je vklopljena kitara. Ojačevalci so sestavljeni iz Mese Boogieja Mark I, Dumble Overdrive Reverba in ojačevalca Bludotone.[160] Santana primerja tonalne kvalitete vsakega ojačevalca s toni, ki jih proizvede pevec. Trojni ojačevalni preklopnik je potreben, da lahko Santana menja med ojačevalci. Pogosto so unikatni toni vsakega ojačevalca mešani skupaj, kar ustvari polnejši ton.[161]

Santana je odgovoren za popularizacijo ojačevalca znamke Mesa.[162][151]

Santana kombinira ojačevalec Mesa/Boogie Mark I z zvočniki Altec 417-8H oz. JBL E120 in Dumble Overdrive Reverbom in/ali Dumble Overdrive Special,[160] ki poteka skozi Marshall 4x12 Cabinet s Celestion G12M "Greenback" zvočniki, odvisno od želenega zvoka.[160] Shure KSM-32 mikrofoni so uporabljeni za dviganje zvoka. Doma uporablja Santana ojačevalec Fender Cyber-Twin Amp.[160]

V začetku svoje kariere je Santana uporabljal ojačevalec GMT tranzistor in Fender Twin.[160] GMT 226A je bil uporabljen tako na Woodstocku kot tudi med snemanjem debitantskega albuma Santana.[160] V tem času je Santana začel uporabljati ojačevalec Fender Twin, ki ga je uporabljal pri snemanju prvih dveh albumov.[160][151]

Zasebno življenje

Santana je leta 1965 postal naturaliziran državljan ZDA.[163]

19. oktobra 2007 je Deborah Santana, ki je bila s Carlosom poročena 34 let, vložila zahtevek za ločitev zaradi "nepremostljivih razlik".[164]

9. julija 2010 je Santana, med koncertom turneje Universal Tone Tour v Chicagu, za roko zaprosil bobnarko Cindy Blackman. Par se je decembra 2010 poročil.[165][166] Carlos in Cindy trenutno živita v Las Vegasu.[167]

Santana ima tri otroke: Salvadorja, Stello in Angelico.[168]

Diskografija

Studijski albumi

Albumi v živo

Kompilacijski albumi

  • Magic of Carlos Santana (2001)
  • The Latin Sound of Carlos Santana (2003)
  • Carlos Santana (2004)
  • Very Best of Carlos Santana (2005)
  • Carlos Santana (2006)
  • Havana Moon/Blues for Salvador (2007)
  • Multi-Dimensional Warrior (2008)

Spomini

4. novembra 2014 so izšli njegovi spomini, The Universal Tone: Bringing My Story to Light[143][169]

Sklici

  1. "RCA's Peter Edge, Tom Corson on the Shuttering of Jive, J and Arista". Billboard. October 7, 2011. Pridobljeno dne 2011-12-31. 
  2. 2,0 2,1 2,2 "100 Greatest Guitarists: Carlos Santana". Rolling Stone. Pridobljeno dne 24. oktober 2016. 
  3. "The 100 Greatest Guitar players of All Time''; ''Rolling Stone''". Rolling Stone. 18. september 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marec 2010. Pridobljeno dne 24. oktober 2016. 
  4. "Past Winners Search: Carlos Santana". grammy.com. Pridobljeno dne 24. oktober 2016. 
  5. "Past Winners Search: Carlos Santana". latingrammy.com. Pridobljeno dne 24. oktober 2016. 
  6. 6,0 6,1 "Carlos Santana - Biography - Early Life". biography.com. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  7. 7,0 7,1 7,2 Ruhlmann, William. "Carlos Santana - Biography". AllMusic. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  8. Malan, Jamie (1. april 2015). "Carlos Santana's 5 most pivotal moments in his career". axs.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  9. Wilkey, Robin (25. oktober 2011). "Carlos Santana Visits San Francisco’s Mission High School, His Alma Mater (VIDEO)". The Huffington Post. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  10. Cecil, Justin (19. marec 2015). "5 things you did not know about Carlos Santana". axs.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  11. 11,0 11,1 http://search.proquest.com/docview/367933042/
  12. 12,0 12,1 "About The Filmore". thefillmore.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  13. 13,0 13,1 Shapiro, Marc (2000). Carlos Santana: Back on Top. New York: Farrar, Straus, and Giroux. ISBN 0312276338. 
  14. 14,0 14,1 "The Woodstock '69 Lineup". woodstock.com. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  15. Carlos Santana: I’m Immortal intervju Punto Digital, 13. oktober 2010
  16. Kohanov, Linda. "Michael Shrieve: Biography". AllMusic. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  17. Sevilla, Mario (7. januar 2014). "PART II: Santana Bandmate Marcus Malone Talks About Being Incarcerated". kron4.com. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  18. Farberov, Snejana (22. december 2013). "Emotional moment guitar legend Carlos Santana is reunited with his old drummer after discovering he had been living as a BEGGAR on the streets for 40 years". dailymail.co.uk. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  19. "Mike Carabello". AllMusic. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  20. Farberov, Snejana. "Santana Live At Woodstock 1969". woodstockstory.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  21. "Willie Bobo ‎– Evil Ways". Discogs. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  22. Staff, Rovi. "Santana: Santana". AllMusic. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  23. 23,0 23,1 23,2 23,3 "Santana - Chart history: Billboard 200". Billboard. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  24. 24,0 24,1 24,2 24,3 24,4 "Santana - Chart history: The Hot 100". Billboard. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  25. Greene, Andy (19. maj 2016). "Santana on Reuniting Classic Lineup, How to Fight Trump". Rolling Stone. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  26. 26,0 26,1 Glatt, John (2014). Live at the Fillmore East and West: Getting Backstage and Personal with Rock's Greatest Legends. Guilford, Connecticut: Lyons Press. str. 335-336. ISBN 0762788658. 
  27. Henderson, Alex. "Santana: Abraxas". AllMusic. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  28. "Chart Beat Bonus". Billboard. 1. november 2002. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  29. "Santana – Abraxas". superseventies.com. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  30. "207. Santana, 'Abraxas'". Rolling Stone. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  31. "Neal Schon Biography". SchonMusic.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februar 2012. Neal Joseph Schon was born on February 27, 1954 at Tinker Air Force Base near Oklahoma City, Oklahoma. His parents, Barb and Matthew Schon, were both musicians. ... When he was still very young, his family moved to San Francisco, where Neal has lived for most of his life 
  32. Jurek, Thom. "Santana: Santana III". AllMusic. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  33. "Albums: Santana III". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  34. "Gold & Platinum: Santana III". RIAA. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  35. 35,0 35,1 35,2 "Albums: Caravanserai". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  36. Ruhlmann, William. "Carlos Santana / Buddy Miles: Carlos Santana & Buddy Miles! Live!". AllMusic. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  37. "Gold & Platinum: Carlos Santana & Buddy Miles! Live!". RIAA. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  38. Henderson, Alex. "Santana: Caravanserai". AllMusic. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  39. "Santana: Caravanserai - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  40. Ruhlmann, William. "Journey: Biography". AllMusic. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  41. "Episode 42 - Michael Shrieve". idhitthatpodcast.podomatic.com. junij 2013. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  42. "Gold & Platinum: Caravanserai". RIAA. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  43. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani resurrection ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  44. 44,0 44,1 "Carlos Santana and Deborah King Santana". whosdatedwho.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  45. "The King Family". sfmission.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  46. "The Milagro Foundation - FAQ". milagrofoundation.org. Pridobljeno dne 28. oktober 2016. 
  47. 47,0 47,1 Ross, Rick (29. februar 2000). "Carlos Santana and Sri Chinmoy". culteducation.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  48. Swanson, Dave (27. marec 2013). "How Carlos Santana Came to Be Known as ‘Devadip’". ultimateclassicrock.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  49. Jurek, Thom. "John McLaughlin / Santana / Carlos Santana: Love, Devotion, Surrender". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  50. "John McLaughlin / Santana / Carlos Santana: Love, Devotion, Surrender - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  51. "Miles Davis: Bitches Brew - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  52. 52,0 52,1 "Albums: Welcome". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  53. Ruhlmann, William. "Santana: Lotus". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  54. Jurek, Thom. "Santana: Welcome". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  55. Ruhlmann, William. "Alice Coltrane / Carlos Santana: Illuminations". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  56. 56,0 56,1 56,2 56,3 56,4 "Past Players". santana.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  57. Ruhlmann, William. "Santana: Borboletta". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  58. 58,0 58,1 58,2 Wiseman, Rich (6. maj 1976). "Santana Comes Home". Rolling Stone. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  59. Ruhlmann, William. "Santana: Amigos". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  60. "Santana: Europa". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  61. "Santana Chart history: Billboard 200 #2". Billboard. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  62. "Santana: She's Not There". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  63. Ruhlmann, William. "Santana: Moonflower". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  64. Ruhlmann, William. "Carlos Santana: Oneness: Silver Dreams Golden Reality". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  65. Ruhlmann, William. "Carlos Santana: The Swing of Delight". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  66. "Carlos Santana: The Swing of Delight - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  67. 67,0 67,1 67,2 67,3 Chipley Slavicek, Louise (2006). Carlos Santana (The Great Hispanic Heritage). New York: Chelsea House Publications. ISBN 0791088448. 
  68. "Santana: Winning". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  69. DeGagne, Mike. "Santana: Zebop!". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  70. Ruhlmann, William. "Santana: Shangó". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  71. "Santana - Chart history: The Hot 100 #1". Billboard. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  72. 72,0 72,1 Ruhlmann, William. "Carlos Santana: Havana Moon". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  73. "Carlos Santana: Havana Moon - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  74. "La Bamba: Soundtracks". IMDb. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  75. "La Bamba (1987)". IMDb. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  76. Ruhlmann, William. "Santana: Beyond Appearances". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  77. Fordham, John (17. junij 2011). "Pat Metheny and Carlos Santana play Live Aid". The Guardian. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  78. "Venue: Live Aid/ John F. Kennedy Stadium". santana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  79. "Santana". madguitarlicks.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  80. Ruhlmann, William. "Santana: Freedom". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  81. "Weather Report: This Is This! - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  82. "McCoy Tyner: Looking Out - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  83. "John Lee Hooker: The Healer - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  84. "Vernon Reid". encyclopedia.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  85. "Salif Keita: Amen - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  86. "Drums of Passion: The Beat - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  87. "1988 SEPTEMBER/OCTOBER - VIVA SANTANA! FALL TOUR 1988 - 2ND LEG". santana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  88. Erlewine, Stephen Thomas. "Santana: Viva Santana!". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  89. Varga, George (julij/avgust 2007). "Carlos Santana: Seeing for Miles". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016.  Preveri vrednosti datuma v: |date= (pomoč)
  90. Ruhlmann, William. "Carlos Santana: Blues for Salvador". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  91. "Past Winners: 1988 - Carlos Santana". grammy.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  92. Tatum, Charles M. (2013). Encyclopedia of Latino Culture [3 volumes]: From Calaveras to Quinceañeras. Santa Barbara: Greenwood. str. 1010. ISBN 1440800987. 
  93. "Ottmar Liebert: Solo Para Ti - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  94. "Two sets of Phish opening for Santana, summers '92 and '96". kdrt.org. 6. marec 2012. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  95. Ruhlmann, William. "Santana: Spirits Dancing in the Flesh". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  96. Ruhlmann, William. "Santana: Milagro". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  97. "Santana: Sacred Fire (Live in South America)". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  98. Ruhlmann, William. "Santana: Santana Brothers". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  99. Lester, Paul (5. november 2014). "Clive Davis: ‘Janis Joplin thought sleeping with me would make things seem less corporate’". The Guardian. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  100. "Santana: Supernatural". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  101. "Santana: Supernatural - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  102. "Santana: Smooth featuring Rob Thomas". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  103. "Santana - Smooth ft. Rob Thomas". YouTube. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  104. "Santana: Maria Maria". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  105. "Gold & Platinum: Supernatural". RIAA. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  106. "Best Albums - Carlos Santana". besteveralbums.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  107. "SANTANA". rockhall.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  108. Greene, Andy (7. april 2014). "32 Rock and Roll Hall of Fame Reunions That Actually Happened". Rolling Stone. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  109. "Carlos Santana to Receive Star on Hollywood `Walk of Fame'". PRNewswire. 10. avgust 1998. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  110. 110,0 110,1 Skanse, Richard (24. februar 2000). "A Supernatural Night For Santana". Rolling Stone. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  111. "Past Winners: 2000 - Santana". latingrammy.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  112. "Michael Jackson: Invincible - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  113. Erlewine, Stephen Thomas. "Santana: Shaman". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  114. "Santana: Shaman - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  115. "Santana: Game of Love featuring Michelle Branch". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  116. "Santana: Why Don't You and I featuring Alex Band / Chad Kroeger". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  117. "Past Winners - 2002: Carlos Santana & Michelle Branch". grammy.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  118. "Artists Announced for Tribute to Carlos Santana at BMI Latin Awards in Las Vegas". bmi.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  119. Jurek, Thom. "Herbie Hancock: Possibilities". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  120. "Herbie Hancock: Possibilities - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  121. "Shakira: Oral Fixation, Vol. 2 - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  122. Erlewine, Stephen Thomas. "Santana: All That I Am". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  123. "Santana: I'm Feeling You featuring Michelle Branch". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  124. "Santana: All That I Am". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  125. "2006 APRIL/MAY/JUNE - ALL THAT I AM - EUROPEAN TOUR". santana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  126. "Gloria Estefan: 90 Millas - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  127. "Santana featuring Chad Kroeger: Into the Night". ultimatesantana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  128. "Eros Ramazzotti: e² - credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  129. "Acoustic Demos". myspace.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  130. "American Idol Grand Finale 2009 (Carlos Santana)". zimbio.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  131. Baliotis, Giorgos (9. julij 2009). "C.Santana live in Athens: I am a hippy of Woodstock". mixgrill.gr. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  132. "2009 JULY - LIVE YOUR LIGHT - EUROPEAN TOUR - 7/10/2009". santana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  133. "Legendarni Santana koncert podaljšal za eno uro". 24ur.com. 5. julij 2009. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  134. "Santana Announcement". hardrockhotel.com. 1. april 2009. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  135. "Carlos Santana Grooves in Guitar Hero 5, which included the song black magic woman". idiomag. 21. julij 2009. Pridobljeno dne 24. julij 2009. 
  136. "Rocksmith DLC 1/8 – Santana Pack". theriffrepeater.com. 8. januar 2013. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  137. Lawrence, Ella (28. januar 2010). "Carlos Santana opens Maria Maria in Danville". San Francisco Chronicle. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  138. Jurek, Thom. "Santana: Shape Shifter". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  139. Smith, Steve (19. februar 2013). "Santana Reuniting classic 60's and 70's lineup". Press Telegram. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  140. Lifton, Dave (23. februar 2013). "Carlos Santana Reuniting Original Santana Group". ultimateclassicrock.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  141. Ives, Brian (28. avgust 2012). "Gregg Rolie On A Santana Reunion: ‘I Think It’s A Great Idea’". radio.com. Pridobljeno dne 30. okotber 2016.  Preveri vrednosti datuma v: |access-date= (pomoč)
  142. Associated Press (8. december 2013). "Billy Joel, Carlos Santana, Herbie Hancock Receive Kennedy Center Honors: Watch". Billboard (angleščina). Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  143. 143,0 143,1 "In Music, Carlos Santana Seeks The Divine". NPR. 4. november 2014. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  144. Jurek, Thom. "Santana: Corazón". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  145. "2016 LOCKN’ LINEUP". locknfestival.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  146. Jurek, Thom. "Santana: Santana IV". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  147. "From Team Santana: April 15th, 2016 marks the release date of Santana IV...". Facebook. 25. januar 2016. Pridobljeno dne 10. februar 2016. 
  148. "Santana: Santana IV - Credits". AllMusic. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  149. "Carlos Santana Influences". Dougpayne.com. 23. april 1977. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  150. Szatmary, David P. (2014). Rockin' in Time. ZDA: PEARSON. str. 216. ISBN 978-0-205-93624-3. 
  151. 151,0 151,1 151,2 151,3 151,4 151,5 151,6 151,7 151,8 151,9 "Carlos Santana Guitars and Gear". groundguitar.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  152. "Santana – Musician's Corner – Blue Guitar". Santana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  153. "Santana – Musician's Corner – Red Guitar". Santana.com. Pridobljeno dne 30. oktober.  Preveri vrednosti datuma v: |access-date= (pomoč)
  154. "Santana – Musician's Corner – Acoustic Guitar". Santana.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  155. "Toru Nittono Guitars". Nittonoguitars.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  156. 156,0 156,1 [1]Arhivirano 18. marec 2014 na spletnih straneh Wayback Machine.
  157. [2]Arhivirano 27. september 2007 na spletnih straneh Wayback Machine.
  158. [3]Arhivirano 8. maj 2015 na spletnih straneh Wayback Machine.
  159. "Freakishly Large Round – The Guitar Pick Carlos Santana Plays". v-picks.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  160. 160,0 160,1 160,2 160,3 160,4 160,5 160,6 "Carlos Santana's Equipment Board". equipboard.com. Pridobljeno dne 26. oktober 2016. 
  161. "Rig Rundown: Carlos Santana". premierguitar.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  162. "The Mesa Boogie Story – a history". Mesaboogie.com. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 
  163. "Welcome to the Pacific Coast Immigration Museum". learn.pacificcoastimmigration.org. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  164. {{cite news|url=http://www.reuters.com/article/idUSTRE66B6QG20100712%7Ctitle=Carlos Santana proposes onstage to girlfriend|author=Goodman, Dean|date=12. julij 2010|agency=Reuters|accessdate=29. oktober 2016}
  165. "Carlos Santana Is Engaged!". US Weekly. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  166. "Carlos Santana Proposes to Drummer Girlfriend Onstage". Billboard. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  167. "Realtor – Real Estate News and Advice Community". Realtor.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  168. "Carlos Santana - Biography: Personal Life". biography.com. Pridobljeno dne 29. oktober 2016. 
  169. "Carlos Santana: 'I Am A Reflection Of Your Light'". NPR. 4. november 2014. Pridobljeno dne 30. oktober 2016. 

Viri

  • Soul Sacrifice; The Carlos Santana Story, Simon Leng, 2000
  • Space Between The Stars, Deborah Santana, 2004
  • Rolling Stone, "The Resurrection of Carlos Santana", Ben Fong Torres, 1972
  • New Musical Express, "Spirit of Santana". Chris Charlesworth, november 1973
  • Guitar Player Magazine, 1978
  • Rolling Stone, "The Epic Life of Carlos Santana", 2000
  • Santana I – Sony Legacy Edition: notranje opombe
  • Abraxas – Sony Legacy Edition: notranje opombe
  • Santana III – Sony Legacy edition: notranje opombe
  • Viva Santana – CBS CD izdaja 1988; notranje opombe
  • Power, Passion and Beauty – The Story of the Legendary Mahavishnu Orchestra Walter Kolosky 2006
  • Best of Carlos Santana – Wolf Marshall 1996; intervju

Nadaljnje branje

  • Chipley Slavicek, Louise. Carlos Santana, Chelsea House Publications / Facts on File, 2006, 119 st., ISBN 0-7910-8844-8
  • Leng, Simon. Soul Sacrifice: The Santana Story, Firefly-S.A.F. Publishing, 2000, 224 st., ISBN 0-946719-29-2. Ponatisnjeno kot Santana, Catedra, 2002, ISBN 84-376-1947-5
  • McCarthy, Jim; Ron Sansoe, Ron, foreword by Carlos Santana. Voices of Latin Rock: The People and Events That Created This Sound, Omnibus Press, 2004 in Hal Leonard Publishing, 2005, 316 st., ISBN 0-634-08061-X
  • Miller, Hal; Santana Debbie; Faulkner, John, s predgovorom Billa Grahama. Santana: A Retrospective of the Santana Band's Twenty Years in Music, San Francisco Mission Cultural Center, 1987 / 1988, 50 st.
  • Molenda, Michael. Guitar Player Presents Carlos Santana, Backbeat Books, 2010, 124 st., ISBN 978-0-87930-976-3
  • Remstein, Henna. Carlos Santana (Latinos in the Limelight), Chelsea House Publications, 2001, 64 st., ISBN 0-7910-6473-5
  • Shapiro, Marc. Carlos Santana: Back on Top, St-Martin's Press, 2000 in 2002, 288 st., ISBN 0-312-28852-2
  • Sumsion, Michael. Maximum Santana: The Unauthorized Biography of Santana, Chrome Dreams, 2003, ISBN 1-84240-107-6.
  • Weinstein, Norman. Carlos Santana: A Biography, Greenwood Press, 2009, 152 st., ISBN 978-0-313-35420-5
  • Woog, Adam. Carlos Santana: Legendary Guitarist, Lucent Books, 2006, 104 st., ISBN 1-59018-972-8

Zunanje povezave